Slovenija je imela leta 2022 s 85 smrtnimi žrtvami celo največji upad števila najhujših prometnih nesreč med vsemi članicami EU in letos ostaja bolj kot ne pri lanskih rezultatih. Do včeraj pozno popoldne je letos umrlo 84 udeležencev v prometu, po zadnji, še neuradni bilanci za leto 2023 iz sredine decembra pa so podatki nakazovali, da je bilo na slovenskih cestah letos več nesreč, vendar manj poškodovanih.
Do sredine decembra je na slovenskih cestah počilo 18.737-krat, kar pomeni 500-krat več kot v enakem obdobju lani, hkrati pa se je znižalo število hudo in lažje poškodovanih. Leta 2022 je do sredine decembra hude posledice utrpelo 863 prometnih udeležencev, število hudo poškodovanih pa se je letos spustilo na 768. Znižalo se je tudi število lažje poškodovanih, in sicer s 6320 na 6043. Na generalni policijski upravi ocenjujejo, da je bilo leto 2023 po treh z epidemijo zaznamovanih letih spet »normalno« leto, običajni oziroma večni pa ostajajo tudi glavni dejavniki tveganja. »Alkohol in hitrost še vedno ostajata med najpogostejšimi dejavniki prometnih nesreč. Pomemben dejavnik so tudi motnje voznikov med vožnjo, med katere spada tudi uporaba mobilnega telefona. Med udeleženci v cestnem prometu pa šibkejši, denimo pešci, kolesarji, motoristi in vozniki električnih skirojev, predstavljajo slabo polovico vseh, ki so umrli v prometnih nesrečah,« ocenjujejo na policiji, kjer – morda presenetljivo – izpostavljajo predvsem varnost na slovenskih avtocestah.
Avtocestne policije ne pogrešajo
Če so vozniki v letošnjem letu pogosto bentili nad gnečo in zastoji na avtocestah, pa je bilo najhujših prometnih nesreč na avtocestah izrazito manj. Kljub grozljivi septembrski nesreči na ljubljanski obvoznici. »Na avtocestah je umrlo za polovico manj prometnih udeležencev kot v letu 2022, kljub povečanju prometa na posameznih avtocestnih krakih,« so nam pred dnevi pojasnili na generalni policijski upravi, njihovo oceno pa potrjujejo tudi – sicer še neuradni – statistični podatki. Letos je do konca novembra na avtocestah in hitrih cestah počilo 2028-krat, kar je 16,2 odstotka več nesreč kot lani, vendar pa so v enakem obdobju zabeležili bistveno manj mrtvih (12) kot lani, ko je na avtocestah do konca novembra umrlo 24 prometnih udeležencev. Manj je bilo tudi hudo ali lažje poškodovanih.
Na policiji manj hujših nesreč na avtocestah pripisujejo tudi reorganizaciji prometne policije in ukinitvi uprave avtocestne policije, ki je bila eden izmed paradnih, vendar neuspešnih projektov tretje Janševe vlade, vodstvo policije pa jo je ukinilo že lani jeseni. Nadzor na avtocestah se zato ni zmanjšal, celo nasprotno, policisti so na avtocestah in hitrih cestah letos obravnavali 70.284 kršitev, kar je skoraj petino več kot leta 2022.
Alkohol in hitrost sta dve večni temi, ko gre za prometno varnost. Čeprav policisti redno poročajo o prometnih nesrečah, tudi tistih najhujših, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola, so opiti vozniki letos do sredine decembra zagrešili manj nesreč (1404) kot lani (1531). Je pa alkohol botroval prezgodnji smrti enakega števila ljudi kot leto pred tem – 17. Še precej višji je bil krvni davek, ki ga je terjala prehitra vožnja. Do sredine decembra je bila previsoka hitrost vzrok 3457 nesreč (lani 3370), v katerih je umrlo kar 30 ljudi, kar je več kot leto pred tem, ko je bila neprilagojena hitrost glavni krivec za 27 smrti.
Tudi zato, ker vožnja pod vplivom alkohola in prevelika hitrost ostajata izziv, na agenciji za varnost prometa veliko upov polagajo v resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030, ki so jo poslanci v državnem zboru sprejeli brez glasu proti. V resoluciji je kar nekaj usmeritev, ki utegnejo v prihodnje sprožati še burne debate.
Kako strogo v prihodnje?
Resolucija med drugim napotuje k znižanju mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi in iskanju konsenza o enotni meji 0,0, kar bi bil pomemben preskok ne le v praksi, temveč tudi v sami miselnosti in odnosu do vožnje pod vplivom alkohola, ki je v manjših količinah trenutno še vedno dovoljen tudi za volanom. Na področju alkohola resolucija omenja tudi možnost drastičnega dviga regresnega zahtevka zavarovalnic zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog. Regresni zahtevek bi se lahko z današnjih maksimalnih 13.560 evrov dvignil vse do 130.000 evrov, kar bi lahko bila za opite povzročitelje prometnih nesreč izjemno visoka posredna »kazen«.
Nakazuje se tudi dodatno urejanje hitrosti prometa v naseljih. Po podatkih evropske komisije slaba polovica evropskih voznikov vozi hitreje od predpisane omejitve, od 10 do 20 odstotkov voznikov pa omejitve redno prekoračuje za več kot 10 kilometrov na uro. Slovenci nismo nikakršne izjeme. Če je na območju celotne EU previsoka hitrost glavni vzrok za približno 30 odstotkov smrtnih nesreč, je v Sloveniji v obdobju od 2013 do 2022 hitrost zakrivila še bistveno več, 38,5 odstotka smrti na cestah.
Tako v EU kot tudi v Sloveniji se zato že dlje časa pojavljajo pobude za znižanje omejitev hitrosti, predvsem v naseljih. »Najpreprostejši in najučinkovitejši ukrepi za izboljšanje varnosti so znižanje omejitve hitrosti na največ 30 kilometrov na uro z ustreznim preoblikovanjem cestne infrastrukture, ki bo fizično onemogočala hitrejšo vožnjo, še bolje pa vzpostavitev območij con umirjenega prometa ali skupnih prometnih prostorov, v katerih imajo prednost ranljivejši udeleženci v prometu,« so avtorji resolucije načeli še eno pomembno temo, ki bo kljub enotni podpori resoluciji v državnem zboru zagotovo še delila javnost in politiko.
