Ljubljana. »Ko sem spal, me je napadel od zadaj. Najprej sem bil v šoku, potem pa sem ga zagrabil za roke, da bi se zavedel, da je napadel mene, svojega brata. Ampak takrat ni bil priseben. Tekel sem do jedilnice, a za vrati sem se sesedel. On me je lovil, trkal je z druge strani. Ni mu uspelo priti noter, ker je prišel varnostnik,« je 37-letni Alžirec Khierdine Tahraoui opisoval, kako mu je 12. aprila lani zjutraj v azilnem domu na ljubljanskem Viču po življenju stregel njegov rojak, 28-letni Fatah Rašid Adauri. Z desetcentimetrskim nožem ga je zabodel kar enajstkrat: v prsni koš, vrat, zatilje, hrbet, nadlaket in podlaket. Če ne bi pobegnil in ne bi bil takoj deležen hitre zdravniške pomoči, bi umrl. A Tahraoui je prepričan, da se Adauri ni zavedal, kaj počne. Včasih se mu pač kar »odtrga«, je večkrat ponovil.

Kako zanesljive so njegove izjave, je sicer težko reči. V preiskavi je trdil, da se z obtoženim poznata tri leta, tokrat pa najprej, da štiri leta, potem, da še iz otroštva, ker sta bila v Alžiru soseda, na koncu pa, da gre za desetletno poznanstvo. Po prvi varianti naj bi Alžirijo zapustila skupaj. Obtoženčevi starši naj bi bili Tahraouiju zelo hvaležni, ker ga je vzel s seboj, ker je imel že doma psihične težave in so vedeli, da bo odgovoren zanj. Pozneje pa je dejal, da je pravzaprav Adauri prvi zapustil domovino in da sta se pozneje srečala v Bosni.

Tahraoui ni znal natančno povedati, kdaj so ga namestili v viški azilni dom, kot je dejal, je bil januarja lani že tam. Ko je marca prišel še obtoženi, so ju na njuno željo namestili v isto sobo. Nobenih nesoglasij ni bilo, je pričal. Ko so ga pobarali, da je v preiskavi rekel, da je bil Adauri ves čas nasilen do nekega drugega azilanta Faruka, pa je to potrdil: teden pred poskusom umora sta se tudi stepla. »Včasih ima res težave v glavi. Ko pride v spor s komer koli, jaz rešujem te težave, ker sem odgovoren zanj. Verjetno ni bil zadovoljen z rešitvami, ki sem mu jih v sporu s Farukom predlagal, in me je napadel,« je pričal. Na vprašanje, zakaj bi z napadom čakal ves teden, ni znal odgovoriti.

V preiskavi je govoril drugače, in sicer, da sta se on sam in obtoženi dan pred napadom sprla. To je tokrat zanikal. Ko so mu pokazali fotografijo noža, s katerim naj bi ga sostanovalec napadel, je rekel, da sta ga imela vedno v sobi. Z njim sta lupila krompir in podobno. Kar je spet drugačna izjava kot pred preiskovalno sodnico. Takrat je povedal, da je ta nož obtoženi vedno nosil s sabo, ker je imel »težave z več ljudmi«. In še nekaj je rekel takrat: da ga je obtoženi napadel, ker gre raje v zapor, kot da ga Slovenija vrne Alžiriji. »On je psihično bolan …« je bilo vse, kar je tokrat v zvezi s tem povedal Tahraoui. »On mi je kot brat in upam, da mi oprosti, kar sem naredil,« je med tem pričanjem izjavil obtoženi. Sicer ne čisto sam od sebe, z vprašanjem, ali bi se mu opravičil, ga je k temu napeljala sodnica Maja Povhe. »Jaz mu oprostim,« se je odzval oškodovanec.

Tik pred premestitvijo

Strokovna sodelavka v domu Tita Marija Guček je pričala, da sta se v dobrem mesecu, kolikor je bil tam, z Adaurijem dvakrat na hitro pogovarjala. Rekel ji je, da se v domu počuti, kot da je vsega kriv on, in da ga drugi ne marajo. Katarina Štrukelj, direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, pa je dejala, da je bil zaradi treh kršitev hišnega reda tik pred tem, da ga premestijo v postojnski center, kjer imajo tujci omejeno gibanje. Na to so ga nazadnje opozorili pet dni pred napadom na Tahraouija. Ko so tudi njej pokazali prej omenjeni nož, je dejala, da to ni nekaj, kar bi bilo v domu dovoljeno.

Obtoženi je v domu redno obiskoval psihiatra. Predpisal mu je zdravilo, ki ga običajno predpisujejo odvisnikom od drog, in pomirjevalo. Tahraoui je potrdil, da sta takrat jemala drogo. Tudi noč pred napadom sta bila na Metelkovi in vzela kokain. Sta se pa okoli četrte ure zjutraj razšla – sam je šel v dom, obtoženi pa menda v Koper. Ko so Tahraouija vprašali, ali je takrat užival tudi alkohol, pa je zatrdil, da ne, ker je bil ramadan.

Zagovornik Peter Kobentar je na koncu predlagal novega psihiatričnega izvedenca, češ da je to, kar je povedal oškodovanec, povsem v nasprotju z ugotovitvami psihiatra dr. Mihe Derganca, ki da pravi, da z obtoženim »ni čisto nič narobe«. Derganca sicer nameravajo zaslišati naslednjič.