Policisti so nedavno zaradi nezanesljive vožnje v Bereči vasi v okolici Metlike ustavili 57-letno voznico osebnega avtomobila. Vozila je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, otroci v njem niso bili pripeti z varnostnim pasom, avto ni bil registriran, preizkus alkoholiziranosti je zavrnila. Napisali so ji za več kot 2000 evrov kazni, vozilo pa zasegli. Izkazalo se je, da je gospa redna kršiteljica cestnoprometnih predpisov – v dveh mesecih so ji zasegli že četrti avto.
Gospa iz Metlike pa s štirimi zaplenjenimi avti v dveh mesecih niti ni rekorderka. Maja 2020 so policisti v Grosupljem skušali ustaviti 22-letnega voznika. Ta vozila ni ustavil, ampak je zapeljal naravnost v policista. Mož v modrem si je kožo rešil s skokom vstran. Voznik je po tem dejanju pobegnil, a so ga kmalu ujeli in ugotovili, da so z njim že večkrat imeli opravka. V štirih letih so mu namreč dotlej zasegli že 26 avtov, moped in celo tovornjak.
Kako se policija spoprijema s takimi povratnimi kršitelji? »Imamo posamezne primere, ko je policija istemu kršitelju zasegla več motornih vozil. Danes so ta cenovno dostopnejša in si kršitelji po odvzemu hitro priskrbijo novo,« take primere komentira Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave (GPU). Koliko je takih kršilcev, ni znano, saj policija podatkov ne zbira, glede na dnevna poročila pa niti ne tako zelo malo. Policija kot organ pregona na tak razplet nima vpliva, tovrstne kršitelje skušajo čim hitreje zalotiti pri (novem) prekršku in jih izločiti iz prometa. Najpogostejša vzroka za zasege vozil sta vožnja brez vozniškega dovoljenja in potek tega v primeru, ko mora voznik za podaljšanje predložiti veljavno zdravniško spričevalo, še pravijo na policiji.
Hramba na stroške lastnika
V kakšnih primerih in pod kakšnimi pogoji lahko policija zaseže vozilo, je opredeljeno v 23. členu zakona o pravilih cestnega prometa (ZprCP). Vozniku je mogoče zaseči vozilo, če so ga zalotili pri hujšem prekršku in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat kaznovan zaradi visoke prekoračitve hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali če odkloni preverjanje psihofizičnega stanja, če ima prepoved vožnje ali nima veljavnega vozniškega dovoljenja ali če kljub prepovedi nadaljnje vožnje to nadaljuje oziroma ponovi prekršek, zaradi katerega mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana. Motorno vozilo lahko zasežejo, tudi če kršitelj ni njegov lastnik. »Do prvega avgusta letos je policija zasegla 1617 motornih vozil, lani v vsem letu 2892, predlani pa 3107,« so na GPU še postregli s statistiko. Pred petimi leti so bile številke še višje.
O usodi zaseženih vozil odloča sodišče, hranijo jih pri podjetjih, s katerimi imajo sklenjene pogodbe in ki se ukvarjajo s tako dejavnostjo, registrske tablice pa predajo upravni enoti. Vozila na teh parkiriščih hranijo na stroške lastnikov tako dolgo, dokler si ti ne uredijo potrebnih dokumentov. Cena je odvisna od teže vozila. Povprečna teža osebnih avtov pri nas je okoli ene tone, dnevna hramba takega stane od dva do tri evre. Prekrškarja čakajo tudi stroški odvoza vozila z vlečno službo s kraja do hrambe (od 50 do 250 evrov) in plačilo sodne takse.
Zaseg zaradi hitrosti
V Avstriji lahko avtomobile oziroma vozila od marca letos zasežejo tudi zaradi prehitre vožnje, v skrajnih primerih jih celo prodajo na dražbi. Na lastni koži je novi zakon med prvimi preizkusil 21-letni Avstrijec, ki je z BMW-jem po avtocesti vozil 247 kilometrov na uro in tako za skoraj dvakrat presegel omejitev. Ker je cestnoprometne predpise kršil že prej, so mu avto zasegli in ga prodali.
