Na inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti so nedavno končali raziskavo, v kateri so se osredotočili na ukrep prepovedi približevanja žrtvam. Ugotovili so, da je ukrep relativno učinkovit in da ga nasilneži v veliki večini ne kršijo. A so seveda izjeme. Eno je pred kratkim obravnavalo ljubljansko višje sodišče. Moški, ki so mu 16. januarja letos izrekli prepoved približevanja nekdanji ženi, je do 1. marca prepoved kršil kar 63-krat. Zato mu je prvostopenjsko sodišče izreklo 10.000 evrov kazni.
Sodišče mu je januarja z ukrepom odredilo, da se nekdanji ženi ne sme približati na manj kot 200 metrov, razen v času predaje ali prevzema otroka zaradi stikov z otrokom ter na sodiščih in drugih upravnih institucijah, kjer nastopata kot stranki v postopku. Prepovedali so mu tudi komuniciranje prek sredstev na daljavo in tretjih oseb. Ob dneh, ko ni imel stikov z otrokom, je imel določene pol ure, ko je lahko poklical nekdanjo partnerico zaradi komunikacije z otrokom. Če je bil otrok pri njem, pa je enako veljalo za njo. Ukrep je bil odrejen za dvanajst mesecev, kazen za vsako kršitev pa določena na tisoč evrov.
Da je ukrep prekršil 63-krat, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi dopisov policijske postaje, zaslonskih posnetkov telefona nekdanje partnerice in njegovih kasnejših pisnih navedb. Ker po zakonu denarna kazen za fizično osebo ne sme biti višja od 10.000 evrov, so mu jo v tem znesku tudi izrekli. Na višje sodišče se je pritožil, češ da ga v zvezi s tem niso niti zaslišali, da jo je v določenem obdobju klical ali pisal sporočila, ker je šlo za korist otroka, in da vsebina ni bila žaljiva ter pri njej niso vzbujala občutka strahu ali ogroženosti. Po njegovem mnenju se mu je hotela le maščevati, ker se zavzema za predodelitev otroka v njegovo varstvo in vzgojo.
Višje sodišče je razsodilo, da četudi bi bilo res, da so se posamezna sporočila nanašala na otroka in njegove koristi (med drugim na izvršbo zaradi neplačila vrtca) in niso vzbujala občutka strahu ali ogroženosti, bi še vedno ostalo 31 sporočil prek različnih aplikacij, s katerimi je vznemirjal bivšo ženo. In da mu tudi za takšno število kršitev ne bi mogli izreči nižjo kazen od desetih tisočakov. Tisoč evrov na kršitev je povsem primerna globa za takšne primere, je ocenilo sodišče.
Grožnje, opravičila, prošnje ...
Kot rečeno, so na inštitutu za kriminologijo z raziskavo preverjali, ali je prepoved približevanja v Sloveniji učinkovit ukrep za preprečevanje (nadaljnjega) družinskega nasilja. Kot je za Dnevnik pred časom pojasnila vodja raziskave dr. Katja Filipčič, v 79 odstotkih primerov nasilneži ne kršijo prepovedi približevanja, kršitve pa na srečo tudi zelo redko privedejo do fizičnega nasilja. Ukrep je torej dokaj učinkovit, tudi v primerjavi s tujino, saj naj bi po mednarodnih raziskavah v povprečju kar 40 odstotkov nasilnežev kršilo izrečeno prepoved približevanja.
Projekt je temeljil na desetodstotnem vzorcu vseh tovrstnih ukrepov, ki so bili izrečeni med letoma 2016 in 2021 (533 spisov). Šlo je za prepovedi, ki jih policisti praviloma izrečejo že ob posredovanju in ki jih nato sodišče navadno za določen čas podaljša. Kršitve prepovedi so zaznali v 21 odstotkih primerov, v več kot polovici primerov je šlo za nedovoljene stike prek telekomunikacijskih sredstev, predvsem SMS-sporočil. Predvsem za grožnje, opravičila, prošnje in tako naprej, je pojasnila Filipčičeva, v enem odstotku pa tudi za lažje fizično nasilje. Hujših primerov v vzorcu ni bilo. Ker pa se občasno v času veljave ukrepa prepovedi zgodi celo umor, so ločeno pridobili še več kot sto sodb v primerih družinskih umorov in odkrili tri primere, ki so se zgodili v času veljave ukrepa.
Policijska in sodna prepoved
Policija samostojno izreče prepoved približevanja v hudih primerih nasilja v družini, da zagotovi varnost žrtve in prepreči nadaljnje nasilje. Velja 48 ur, nato se o ukrepu izreče še sodišče, ki običajno podaljša veljavnost na skupno 15 dni. Žrtev nasilja lahko pred iztekom veljavnosti predlaga podaljšanje ukrepa; sodišče ga navadno podaljša na skupno 60 dni. Z ukrepom sta določena razdalja do žrtve, ki je kršitelj ne sme namerno preseči, in prepoved nadlegovanja prek komunikacijskih sredstev. Ko policist izreče ta ukrep, mora storilec takoj zapustiti kraj bivanja in izročiti ključe prebivališča, kjer živi z žrtvijo. Policija lahko kadar koli preveri spoštovanje ukrepa, globa za kršitev je od 300 do 800 evrov.
Žrtev pa lahko tudi sama predlaga sodišču ukrep prepovedi približevanja. Sodišča jih izrekajo tudi z veljavnostjo do dvanajst mesecev, z možnostjo podaljšanja za še dodatno leto. Predloge obravnavajo prednostno.
