Bruselj, Ljubljana. Kar polovica vseh umorov v Evropski uniji je povezana s trgovino z mamili. Neverjetna, a resnična statistika. In kar je še huje, vanjo je vpetih vse več otrok in mladoletnikov. »Usposabljajo jih za morilce,« je brez olepševanja pred kratkim komentirala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Mamilarski karteli jih rekrutirajo, radikalizirajo in na neki način usposabljajo za morilce. »So mamilarska različica otrok vojakov,« je bila jasna. V krempljih kriminala se soočajo s podobno stisko kot otroci vojaki: prisiljeni so ubijati in pohabljati ljudi. »Trgovina z mamili je ena najresnejših varnostnih groženj, s katero se danes sooča Evropa. In razmere se še slabšajo,« je po navedbah britanskega Guardiana evropska komisarka povedala ob predstavitvi novega načrta EU za boj proti trgovini z drogo in organiziranemu kriminalu.
Johanssonova, ki prihaja iz Švedske, je za primer dala dvojni umor v predmestju Stockholma. Za umora dveh žensk so prijeli 16-letnika, ki ga povezujejo s še tretjo nasilno smrtjo. »Gre zgolj za zadnji primer umorov, v katerega so vpleteni otroci,« je rekla in napovedala vojno proti preprodajalcem droge. Ena od strategij za preprečevanje novačenja otrok bi bila dostop do tistih najbolj ranljivih, ki bi jih združbe želele rekrutirati – denimo otroke, ki so jih v preteklosti ujeli pri krajah ali pa so pustili šolo.
Pristanišča preplavljena
s kokainom
Boj proti trgovini z mamili bodo okrepili, ker sta z njo povezana kar polovica umorov v EU in drastičen vpliv na porast nasilnih zločinov na severozahodu Evrope, pa tudi zaradi vse večje zaskrbljenosti zaradi proizvodnje sintetičnih mamil v laboratorijih, vključujoč kokain. Samo trgovina z njim je po ocenah Europola vredna okoli deset milijard evrov. Kot smo že poročali, so v EU leta 2021 zasegli rekordne 303 tone kokaina, kar petkrat več kot pred desetletjem. Tri četrtine tega so zasegli v le treh državah, na Nizozemskem, v Belgiji in Španiji. Večina tega kokaina k nam prispe v ladijskih zabojnikih, z njim najbolj preplavljeno je belgijsko pristanišče Antwerpen, kjer so predlani zasegli 91 ton kokaina, lani pa že 110. Skozi evropska pristanišča potuje 90 milijonov ladijskih zabojnikov s skupno 3,5 milijarde ton blaga na leto, pristojnim službam pa jih uspe pregledati bore malo, od dva do deset odstotkov, kaže poročilo Europola. Zato niti ne preseneča ocena strokovnjakov, da zasežena količina predstavlja le okoli petnajst odstotkov kokaina, ki doseže evropsko obalo. »Kar spremljamo, je usklajen poskus, da bi Evropo preplavili s kokainom. Je trg, ki se širi in ne kaže znakov upočasnitve. To nikakor ni videti kot bitka, v kateri bi zmagovali,« je dejal Laurent Laniel iz Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). »Kokain ljudi ubija počasi. S seboj pa prinaša tudi nasilje brez primere in korupcijo. Veliko slabih ljudi služi ogromne količine denarja. Zdaj se to končno jemlje resno,« je še dodal.
Podkupnine ali prisila
Poročali smo že, kako se nepridipravi s podkupovanjem zaposlenih vse pogosteje infiltrirajo v pristanišča, vstopajo pa tudi v digitalno infrastrukturo. Z denarjem, drogami ali prostitutkami pristaniške delavce, zaposlene v logistiki, na terminalih, pa tudi varnostnike, carinike in policiste zvabijo v svoje kremplje, ko pa skušajo ti svet kriminala zapustiti, se začne ustrahovanje, izsiljevanje, nasilje. Kdor noče sodelovati prostovoljno, ga prisilijo. Pri velikih pošiljkah lahko posamezno plačilo preseže tudi sto tisoč evrov, a poti nazaj po takem koraku ni več. Plačilo je odvisno od vloge posameznika v operaciji – 75.000 evrov dobi tisti, ki pomaga drogo spraviti iz pristanišča, s 50 tisočaki pa se nagradi pomoč pri premiku zabojnika bliže ograji. Izposoja varnostne kartice je ovrednotena z deset tisoč evri. »Pri takih vsotah je postala logistična veriga zelo učinkovita. Za tihotapljenje največkrat uporabijo ladijske zabojnike, a droge skrivajo tudi na jahtah, ribiških čolnih, zasebnih letalih, podmornicah. Ko kokain spravijo sem, jih za distribucijo čaka cela vojska ljudi. Po naših ocenah najmanj sto tisoč,« je še povedal Laurent Laniel iz EMCDDA. V najbolj prometnih pristaniščih v Evropi, v Antwerpnu, Rotterdamu, Hamburgu, aretirajo več deset v korupcijo vpetih zaposlenih na leto. Stranski učinek kriminalnih operacij v pristaniščih je nasilje, tako med rivalskimi tolpami kot na ulicah mest, kjer jo lahko skupijo tudi civilisti. Gre za streljanja, bombne napade, spregledati ne gre niti vse večje stopnje korupcije. V začetku leta je v belgijskem Antwerpnu v spopadu med tolpami umrla enajstletnica. Na teh točkah je bilo v zadnjih letih več umorov, ugrabitev in primerov ustrahovanja.
Po oceni Urada ZN za droge in kriminal se na leto na svetu proizvede okoli dva tisoč ton kokaina, kar je dvakrat več kot leta 2014. Če so tihotapljenje kokaina iz Latinske Amerike nekoč nadzorovali v Kolumbiji, so trenutno na tem področju glavni mehiški karteli. Kokain je še vedno kolumbijski, kilogram se ga dobi za okoli tisoč dolarjev, v Evropi pa njegova vrednost naraste na neverjetnih 35 tisočakov. Gram se na evropskih ulicah prodaja po nekje med 50 in 70 evri. Predlani je bilo v Evropi 3,5 milijona uporabnikov kokaina, štirikrat več kot pred dvajsetimi leti. Kokain vseeno ni edina težava, s katero so soočajo v EU, na trgu je namreč že nekaj časa tudi fentanil, zaradi katerega je v ZDA umrlo že več kot sto tisoč ljudi. V nezakonitem laboratoriju v Latviji so letos odkrili pet kilogramov fentanila, kar pomeni, da ga kriminalci proizvajajo že tudi na evropskih tleh in ne gre le za tihotapljenje iz tujine. Prva primera predoziranja sta se na Hrvaškem zgodila proti koncu septembra, sintetični opioid, 50-krat močnejši od heroina in kar stokrat močnejši od morfija, pa so pri nas do začetka oktobra zaznali v petih ločenih primerih.
