Potem ko je višje sodišče v Zaječarju potrdilo obtožnico zoper Dejana Dragijevića in Srđana Jankovića zaradi umora še ne dve leti stare Danke Ilić, je srbski spletni portal Republika objavil podrobnosti dosedanjih Jankovićevih zaslišanj. Na prvem, v prostorih policije v Boru, je vse priznal in tudi podrobno opisal: kaj točno se je zgodilo tistega dne, da je deklico zadel z avtom, čeprav tega ni zaznal, in kako sta z Dragijevićem truplo odvrgla na odpadu. Ko so ga zaslišali na tožilstvu, je vse to zanikal. »Na policiji so me pretepali in mi grozili. To je bil najtežji trenutek v mojem življenju. Ne vem, kdo me je pretepal, na glavi sem imel kapuco. Umor sem priznal, ker sem bil blizu smrti,« je izjavil.

Na prvem zaslišanju je opisal, kako sta z Dragijevićem, sodelavcem v komunalnem podjetju, usodnega 26. marca najprej delala v naseljih Malazija in Suvaja. Okoli poldneva ju je šef napotil še v Banjsko Polje. Ko sta končala delo, je navedel, po kateri cesti sta se odpeljala in kako sta se ustavila, da bi šla na wc. »Nikogar nisva ne videla ne slišala v bližini,« je po pisanju Republike izjavil Janković. Potem sta spet sedla v službeni avto. Nameraval je zapeljati vzvratno, da bi obrnil. Po štirih, petih metrih mu je Dragijević dejal, da sta nekaj zadela. Sam tega zaznal. Ustavil je in Dragojević je šel ven.

»Z njo je že konec«

»Videl sem, da odpira zadnja desna vrata in da je prek orodja položil nezavestnega otroka, ki pa je premikal roke. Potem je rekel, naj peljem. Bila je deklica s srednje dolgimi lasmi, oblečena v olivno zeleno jakno in roza hlače, zdi se mi, da je imela bele čevlje. Peljal sem po ulici in ustavil blizu prvega križišča, da bi videl, če je kdo v bližini, ki bi naju lahko videl. Dejana sem vprašal, kaj bova naredila, on pa je rekel, da je 'z njo že konec'. In da si bova že domislila, kje jo bova odvrgla,« je izjavil Janković. In da je šel potem Dragijević spet iz avta, in ko se je obrnil, je videl, da ima roke okoli otrokovega vratu. Deklico, ki ni več kazala znakov življenja, sta vrgla po strmini med smeti na deponiji. Potem sta se vrnila v firmo. Ko je bil že po svojih opravkih, ga je klical direktor, naj se vrne, ker bosta pomagala pri iskanju deklice Danke, ki da je izginila. Kar je tudi storil, čeprav je vedel, kaj se je z njo zgodilo.

Videl sem, da odpira zadnja desna vrata in da je prek orodja položil nezavestnega otroka, ki pa je premikal roke. Potem je rekel, naj peljem. Bila je deklica s srednje dolgimi lasmi, oblečena v olivno zeleno jakno in roza hlače, zdi se mi, da je imela bele čevlje.

Srđan Janković na policiji

Naslednji dan sta bila službeno spet v Banskem Polju. Dragijević mu je rekel, da naj umakne truplo s smetišča. Odvrnil je, da to ni pametno, ker je preveč policistov. Dan pozneje ga je Dragijević vprašal, ali je »zaključil, kar je treba zaključiti«, potem pa dejal, da je ta problem sam rešil. Ko ga je vprašal, kam je skril truplo, mu je odgovoril, da je to njegova stvar. »Nisem vedel, da je bil otrok zadavljen, dokler mi tega ni povedal na policiji,« se je zagovarjal. Tožilstvo trdi, da sta truplo prestavila Dragijevićev oče Radoslav in brat Dalibor. Kam, še vedno ni jasno. Proti prvemu je vložilo obtožnico, drugi pa je kmalu po aretaciji aprila letos umrl v policijskem pridržanju. Mediji so pisali, da zaradi policijskega nasilja.

Prisegel bi na najdražje

Tudi Janković je na zaslišanjih na tožilstvu trdil, da je priznal le zato, ker so ga na policiji pretepli. Na podrobnejša vprašanja tožilstva je sicer odgovoril, da ga med zaslišanjem v pisarni niso tepli, zagovorniku pa da o pretepu ni govoril, ker »sploh ni vedel zase«. Nazadnje je dejal, da se ne spominja, ali je bil odvetnik sploh prisoten. Na vprašanje, ali je videl deklico v Banjskem Polju, je odvrnil, da ne in da se nič od tega, kar je v zvezi s tem povedal, ni zgodilo.

»Lahko prisežem na svoje najdražje, da nisem ubil otroka, prav tako ne Dejan, ko je bil z mano,« je izjavil. In še, da službenega vozila po dekličinem izginotju ni pral, tudi delovne obleke ni opral ali zamenjal do konca delovnega tedna. Kot je znano, ne v avtu ne na oblačilih ali kje drugje niso našli nobene sledi oziroma dokaza, ki bi ju povezoval z izginulo deklico. Govorilo se je tudi o možnosti, da je deklico zbil v alkoholiziranem stanju. Janković se je zagovarjal, da v službi nikoli ni pil in da 26. marca alkohola sploh ni pil. Prav tako ne Dragijević, vsaj dokler sta bila skupaj.

Tudi Dragijević najprej priznal, nato zanikal

Tudi Dejan Dragijević je umor Danke Ilić najprej priznal in natančno opisal. To je že med preiskavo potrdila policija. Dejal je, da sta s sodelavcem deklico povozila z avtom, on pa jo je potem zadavil z golimi rokami. Nekaj mesecev pozneje je priznanje umaknil in zatrdil, da deklice nikoli ni videl.

Priporočamo