»Krivdno priznam, ne priznavam pa premoženjsko pravnega zahtevka,« je na včerajšnjem predobravnavnem naroku sodniku Gorazdu Fabjančiču povedal Aleš Semolič. Možakarja, ki so ga od leta 2015 iskali zaradi sodelovanja pri skoraj 570.000 evrov težki goljufiji na račun NLB, so maja prijeli na Hrvaškem. Od 7. junija je v slovenskem priporu. Prvič so ga pravosodni policisti pred sodnika Fabjančiča pripeljali sredi tega meseca, a sta takrat zagovornik Luka Podjed in specializirana državna tožilka Mateja Gončin razložila, da še potekajo dogovori o sporazumu o priznanju krivde. In da bo do včerajšnjega datuma verjetno že podpisan, samo NLB se mora prej izjasniti o poravnalni ponudbi obtoženega glede premoženjsko pravnega zahtevka. Včeraj podpisa sporazuma o priznanju krivde ni nihče omenil. Sta se pa tako obramba kot tožilstvo strinjala, da naj sodišče na narok za izrek kazenske sankcije povabi predstavnika banke, da bodo razčistili podrobnosti njenega premoženjsko pravnega zahtevka. Od Semoliča sicer zahteva 430.770 evrov.
Petinštiridesetletni Koprčan se je torej skrival kar sedem let, preden so ga spomladi aretirali na Reki. Sodnik je včeraj ponovno preveril njegove osebne podatke, nazadnje je bil namreč pred preiskovalno sodnico zaslišan marca 2011. Na vprašanje o stalnem prebivališču je odgovoril, da se ga v Sloveniji še ni uredil in da bo to storil takoj po zaključku sodnega postopka. Do takrat pa bodo vsa sodna pisanja pošiljali njegovemu odvetniku. Povedal je tudi, da je po izobrazbi gimnazijski maturant, trenutno brezposeln. Sicer pa se, očitno tudi, ko je bil na begu, preživlja s projektiranjem prostorov. »Plačan sem po projektih. Mesečno v višini povprečne plače,« je pojasnil.
Idejni vodja ne bo nič plačal?
Kot smo že pisali, mu tožilstvo očita, da je junija 2007 kot odgovorni v družbi Prosum z NLB podpisal pogodbi, s katerima je banki odplačno odstopil terjatve do dolžnika, podjetja Tus. Izvirale naj bi iz prodaje tlakovcev Tusu. A tega posla v resnici sploh ni bilo; Prosum se ni ukvarjal s prodajo tlakovcev, nikoli jih ni dobavil Tusu, terjatev torej ni obstajala. Banka tega ni vedela, ocenila je, da je vse zakonito, saj je bila terjatev zavarovana z menicami Prosuma, jamčil je kot porok. Zato je na račun Prosuma izplačala 569.741 evrov. Semolič je denar nemudoma začel osebno dvigovati in prenakazovati na druge račune Prosuma ter svoj osebni račun. Zunanji sodelavec Prosuma Gregor Marolt pa je tudi dvakrat dvignil 60 tisočakov in jih plasiral neznano kam. Tako sta prikrila nezakonit izvor denarja in onemogočila sledenje. Tus kot dolžnik nato banki ni nikoli nič plačal, Prosumove menice pa niso bili unovčljive. Slednji je že izbrisan iz sodnega registra, za Tus pa je bil uveden stečajni postopek.
Idejni vodja goljufije naj bi bil v resnici Tomislav Kašnar, neformalni direktor Prosuma. Še vedno je na begu, skrival naj bi se v Dominikanski republiki. Marolt in Smiljan Pavuna, odgovorni v Tusu, sta tožilske očitke že priznala in dobila pogojno kazen (prvi dve leti in drugi leto in pet mesecev s tri oziorma dveletno preizkusno dobo), z NLB sta se dogovorila tudi za poplačilo vsak 60.000 evrov. Ostali denar NLB terja od Semoliča. »Z vsem denarjem je upravljal Kašnar, jaz nisem imel nobene koristi,« je ugovarjal včeraj. Tudi tožilka Gončinova je dejala, da je v premoženjsko pravni zahtevek zoper Semoliča vključen tudi del, ki se nanaša na Kašnarja, ki ga roka pravice še ni dosegla. In da to ni korektno, zato je treba ponovno zaslišati predstavnika oškodovane banke. Na sodišče ga bodo povabili 18. oktobra.
