Osemindvajsetletnega Filipa Zavadlava obsodba na štirideset let zapora ni kaj pretirano zmotila. Vsaj po širokem nasmehu na obrazu sodeč ne. Morda se mu je zdelo, da doživlja deja-vu, saj je bil februarja predlani pred isto sodnico že obsojen na enako dolgo kazen: 15 let za vsakega od treh umorov, z enotno kaznijo 40 let. Senat se je strinjal, da gre za enega najhujših in najbrutalnejših zločinov v Dalmaciji. Zavadlavov motiv ostaja neznan; za tožilsko trditev, da se je hotel žrtvam brezobzirno maščevati, ker so njegovemu mlajšemu bratu dobavljale drogo in na oba pritiskale zaradi bratovega dolga, sodišče ni našlo trdnih dokazov.
Enajstega januarja 2020 je sredi belega dne v Splitu na motorju s kalašnikovko s 37 streli prerešetal 25-letna Marina Bobana in Marina Ožića Paića ter 37-letnega Jurico Torlaka. Tudi ti so bili na motorjih. Prijeli so ga nekaj ur po krvavem pohodu, in čeprav je vseskozi trdil, da ni kriv, so ga na laž postavile nadzorne kamere. Na sojenje v Split so ga vozili iz zapora v Gospiću, v razpravni dvorani je sedel vklenjen in oblečen v neprebojni jopič, v tem času je zamenjal kar nekaj zagovornikov, ostal bo v spominu, da je nekaj časa s senatom komuniciral izključno v italijanščini. Februarja lani ga je senat pod vodstvom Višnje Strinić spoznal za krivega in obsodil na 40 let zapora. A je visoko kazensko sodišče sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje. Naročilo je, naj se senat v drugo bolj osredotoči na motiv. Tožilstvo je namreč trdilo, da je Zavadlava vodilo brezobzirno maščevanje, in na tej osnovi zahtevalo 50 let zapora.
Žrtve imenoval “crkovine”
A tudi drugo sojenje je imelo enak izid. Po besedah Strinićeve brezobzirno maščevanje ni bilo dokazano, prav tako ne povezave žrtev z drogo. V primeru brezobzirnega maščevanja gre za več kot »navadno« maščevanje, je dejala in kot primer navedla krvno maščevanje. »Motiv je ostal nepojasnjen. Skrit je v duševnosti storilca, in če ga ni pripravljen razkriti, lahko o njem samo ugibamo. Morda nikoli ne bo prišel na dan,« je izjavila.
»Obtoženi krivdo zanika, a vsi materialni dokazi, posnetki videokamer, sledi njegove DNK na puški, sledi smodnika na rokah in oblačilih ter izjave prič potrjujejo, da je storilec,« je še razložila predsednica senata. Če je že imel kakšne težave z žrtvami, bi to moral prijaviti policiji, ne pa da jim je vzel življenje. »Ugasnil je tri mlada življenja, niti enkrat ni izrazil sočutja niti formalnega obžalovanja zaradi svojega dejanja, nasprotno, žrtve je imenoval 'crkovine',« je poudarila.
Po oceni psihiatrov Zavadlav ni ne duševni bolnik ne odvisnik. Ima pa osebnostno motnjo in v kritičnem času je bil zaradi pomirjeval in uspaval bistveno zmanjšano prišteven. Obramba je vseskozi trdila, da to ni res in da ni vedel, kaj počne. »Sodišče je med sojenjem dobilo zelo dober uvid v ton obtoženčevega glasu, vedenje, izražanje in neverbalno komunikacijo. Med podajanjem zagovora pa se je njegovo vedenje povsem spremenilo, postalo je teatralno. Jasno je, da je hotel vzbuditi dvom o svojem duševnem stanju,« je dejala Strinićeva. Ko je Zavadlav na koncu dvignil roko, da bi rad še nekaj povedal, ga je samo hladno zavrnila rekoč, da nima več nobene pravice obračati se na sodišče. Sodba še ni pravnomočna.
