»Sam sem bil ob novici o smrti pacienta Dejana Mrkonjića pretresen in tudi žalosten. A za njegovo smrt se ne čutim krivega. Dejansko je prišlo v tem primeru do spleta okoliščin, ki so privedle do smrti,« je na celjskem sodišču sodnici Maji Manček Šporin v svojem zagovoru dejal prvoobtoženi, danes že upokojeni specialist splošne kirurgije Branko Breznikar. Kot je dejal, je pri 35-letnem pacientu strokovno in v skladu z medicinsko stroko izvedel laparoskopsko operacijo tankega črevesja. Po posegu pa mu ni predpisal antibiotika, ker naj bi bil alergičen na penicilin. »Dejansko za to tudi ni bilo potrebe, saj po takšnih posegih pacienti običajno ne umirajo. Žal pa mi je, da nisem mogel izolirati ene najhujših in najtrdovratnejših bolnišničnih bakterij, Clostridium difficile, s katero se je očitno okužil pacient. Omenjena bakterija se običajno naseli v prebavni trakt in povzroča črevesne težave, pri omenjenem pacientu pa je prišlo do gnitja notranjega tkiva oziroma gangrene,« je dejal upokojeni kirurg, ki honorarno občasno še vedno dela v slovenjgraški bolnišnici.
Poleg njega sta na zatožno klop sedla še dva njegova kolega, Zlatan Tkalec in Jana Pečovnik, oba prav tako specialista splošne kirurgije. Tudi Tkalec je danes že upokojen. Obtožnica, ki je postala pravnomočna leta 2015, vsem trem očita malomarno zdravljenje in opustitev dolžnega ravnanja, ker naj bi ravnali v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke. Zaradi tega je marca 2010, po operaciji zapore črevesja, umrl takrat 35-letni Velenjčan Dejan Mrkonjić, ki se mu je po operaciji zdravstveno stanje drastično poslabšalo. Prišlo je do zastrupitve oziroma sepse, nesrečni pacient pa je tri dni po laparoskopski operaciji črevesja umrl.
Na več mestih poškodoval
tanko črevo
V celjski bolnišnici ga je operiral Breznikar, ki je bil marca 2010 dežuren na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo. Po rentgenskem slikanju se je odločil za laparoskopijo, a je med posegom, tako obtožnica, na več mestih s škarjami poškodoval tanko črevo. A je poškodbe nemudoma saniral, rano zašil, vmes pa trebušno votlino ves čas spiral s fiziološko raztopino. Ni pa po posegu odvzel vzorcev tkiva za mikrobiološko analizo, niti ni pacienta namestil na intenzivno nego. Prav tako pacientu ni predpisal antibiotika.
Dodatnih preiskav ni odredil niti drugi dežurni kirurg Tkalec, ko je pacient naslednji dan tožil o slabem počutju. Predpisal mu je zgolj analgetike, pri tem pa ni posumil, da bi morebiti lahko šlo za vnetni proces. »Prav tako pacienta ni poslala na pregled k urologu takratna sobna zdravnica Jana Pečovnik. Kljub temu da naj bi imel močne bolečine, ni ukrepala, pač pa mu je predpisala zgolj dodatna protibolečinska zdravila, k urologu pa ga je poslala šele v poznih popoldanskih urah, ko je bil pacient že rahlo histeričen in premeščen na intenzivno terapijo. Vse te okoliščine so povzročile, da je Markonjić ponoči doživel septični šok in umrl,« je tožilka Nadja Sovinc povzela obtožnico.
Obžaluje, da bakterije
ni mogel izolirati
Prvoobtoženi Breznikar je obžaloval, da laparoskopske operacije ni posnel, in to z lastnim snemalnikom, saj je ta ravno tisti dan zatajil iz neznanega razloga. Obžaloval je tudi, da je dežurstvo kolegu Tkalcu predal zgolj ustno, še najbolj pa obžaluje, da ni mogel izolirati ene najtrdovratnejših in najhujših bolnišničnih bakterij.
»Res je, da sem med operacijo pacientu predrl tanko črevo, a je šlo za minimalno poškodbo, ki sem jo tudi nemudoma saniral. Ker je pacient noč preživel mirno, zjutraj pa je šel na blato in ni bruhal, je bil to zame znak, da je bila operacija uspešna,« je dejal Breznikar. Sodišče bo v nadaljevanju sojenja pridobilo tudi novo izvedensko mnenje komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze v Ljubljani. Že pridobljeno mnenje, ki pa ostaja v spisu, je namreč sodišče zaradi dvoma o nepristranskosti izločilo, zato se nanj ni dovoljeno sklicevati ali ga navajati. To pa zato, ker je pri njegovi izdelavi sodeloval tudi Alojz Pleskovič, ki je pred tem sodeloval tudi pri strokovnem nadzoru v bolnišnici v isti zadevi.
