Po razkritju igralke Mie Skrbinac v začetku leta 2021, da jo je med študijem na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) spolno nadlegoval profesor igre, je kmalu prišlo na dan, da gre za igralca in profesorja Matjaža Tribušona. Na AGRFT so zoper njega sprožili postopek, ki se je avgusta predlani končal z izredno odpovedjo zaposlitve. Tribušon, prepričan, da so mu storili krivico, je na delovnem sodišču vložil tožbo zoper ljubljansko univerzo in AGRFT ter zahteval preklic odpovedi zaposlitve. Delovno sodišče je zdaj razsodilo, da nima prav, in zahtevek zavrnilo. Odpoved je bila pravočasna, utemeljena in zakonita, je razsodilo. A sklep še ni pravnomočen.
Tribušon je terjal vrnitev na mesto visokošolskega učitelja, izrednega profesorja, izplačilo vseh plač in prispevkov za čas, odkar so ga vrgli iz službe, ter 67.800 evrov denarnega poplačila. Prek svojih pooblaščencev Jožefa Klavdija Novaka in Primoža Cegnarja je univerzi oziroma akademiji (zastopala ju je odvetniška pisarna Vrtačnik) med drugim očital postopkovne napake. Ena od njih naj bi bila, da pred odpovedjo ni imel možnosti zagovora. Takrat sta na AGRFT na njegov račun prišli dve prijavi, poleg prijave Mie Skrbinac še prijava skupine študentov. Akademija je ustanovila komisijo, ki je najprej zaslišala prijavitelje, potem pa dala možnost še Tribušonu. A se je na datum, določen za zagovor, opravičil, da je na bolniški. Akademiji se je opravičilo zdelo presplošno, imel je tudi možnost pisnega zagovora, ki pa je ni izkoristil.
Med drugim je bil vzrok za izredno odpoved ta, da so v njegovih ravnanjih zaznali znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Nanaša se na učitelja (vzgojitelja, skrbnika in tako dalje), ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, starejšo od 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo in tako dalje. Zagrožena kazen je od enega leta do osem let zapora. Zoper Tribušona sicer poteka tudi kazenski postopek, sodišče je za zdaj izdalo sklep o sodni preiskavi.
Že na delovnem sodišču pa so zaslišali tudi več študentov in sodnica Vasilija Lacković je v nekaterih Tribušonovih ravnanjih res našla znake kaznivega dejanja. Na primer ko je v internem baru Drame otipaval študentko po prsih in jo spraševal po velikosti košarice, ob neki drugi priložnosti pa jo večkrat potrepljal po zadnjici. Drugo študentko si je posadil na kolena, čeprav se je temu poskušala upreti. Še eni je roko položil na koleno oziroma stegno, drugič pa jo je, ko je v garderobi slekla kostum, tesno objel, poljubil na lice in ji šel z roko po hrbtu. Študent, ki je bil zraven, je pričal, da je njemu zgolj dal roko in mu čestital. Ko je videl dekle v spodnjem perilu, pa je rekel, »da izkoristim trenutek, dokler si gola«, jo poljubil na lice in objel. »S sošolko sva se spogledala, bila je vidno iz sebe,« je izjavil študent. Tribušon je ugovarjal, da je bilo to rečeno na humoren način. Priča je odvrnila, da verjame, a da je bilo njegovo ravnanje neprimerno.
Žrtev študentov in medijev
V vseh teh primerih je profesor svoje ravnanje pospremil z neprimernimi opazkami. Študentje so sicer opisali še več dogodkov, a sodišče v njih ni prepoznalo znakov kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti, češ da je šlo le za izjave.
Tribušon je sicer vseskozi trdil, da je žrtev študentov in medijev. Nad prijavami je bil šokiran, saj se je s študenti dobro razumel. Predložil je kar nekaj elektronskih sporočil, ki da to potrjujejo. Za Skrbinčevo je trdil, da gre pri njej za željo po medijski pozornosti. Ta mu je odgovorila, da te pravzaprav ne mara in da bi, če bi bile njegove besede resnične, res morala biti mazohistka.
Po Tribušonovih trditvah je bilo njegovo ravnanje del študijskega procesa, a je sodišče presodilo, da je šel čez mejo. Ocenilo je tudi, da je porušeno zaupanje s študenti. In še, da je do svojega ravnanja nekritičen in ga minimalizira. Študentke so bile v odnosu do njega kot profesorja v podrejenem položaju, počutile so se ogrožene, nespoštovane, šlo je za kršitev njihovega dostojanstva. Nekdanji profesor se sicer ni strinjal. V enem primeru je na primer dejal, da študentka že ni bila prizadeta, saj se je še smejala. Ona pa je pričala, da je bila v hudi zadregi in je pač reagirala na tak način.
»Univerza v Ljubljani bo postopke v zvezi s prijavami spolnega nadlegovanja še naprej vodila nepristransko in v luči zagotavljanja varnega študijskega okolja. Pri tem bo kar v največji meri varovala integriteto udeležencev,« so sklep sodišča komentirali na Univerzi v Ljubljani.
