»Delo sem opravljal zagnano, mogoče rahlo naivno, vsekakor pa brez namena, da bi se okoristil. Kaj šele da bi šlo za koristi spolne narave, kot se mi očita,« je danes pred senatom delovnega in socialnega sodišča, ki mu predseduje Vasilija Lacković, zatrdil igralec in nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Matjaž Tribušon. Obravnavali so njegovo tožbo proti AGRFT in ljubljanski univerzi, ker so ga po tem, ko ga je igralka Mia Skrbinac obtožila spolnega nadaljevanja, vrgli iz službe. Prepričan je, da je bila odpoved nezakonita, in zahteva vrnitev na prejšnje delovno mesto.
Izredna odpoved ni temeljila le na neprimernih izjavah in vedenju do Skrbinčeve, pač pa še treh študentk. Na sodničino vprašanje, ali bi se želel vrniti na akademijo, če bi senat presodil, da je bil nezakonito odpuščen, je odločno pritrdil. In pridal, da je delo opravljal z veliko ljubeznijo in spoštovanjem. »To je tudi edini način, da si operem svoje ime in čast. Da s trdim delom dokažem, da gre za insinuacije oziroma izkrivljen spomin,« je dejal in razložil, da je bil z ljudmi, ki ga obtožujejo, v času študija v resnici v zelo dobrih odnosih. Isti ljudje so mu med epidemijo sporočali, da jim spomin na študijska leta lajša koronske čase. Pokazal je tudi sporočilo iz obdobja, ko je bil bolan, z željami, naj čim prej ozdravi in se vrne na akademijo.
Tribušon je dejal, da je tudi po odpovedi ohranil status s. p., ki ga je odprl že pred leti, ko je bil še »na svobodi«. »Mislil sem, da bom lahko živel od svojega poklica, a so se mi zaprla vsa vrata, odžagali so me iz vseh inštitucij in me ožigosali kot neprimernega za sodelovanje na gledališkem in filmskem področju,« je izjavil. Dobil ni nobenega klica za delo, čeprav je bilo nekdaj ponudb vedno več, kot jih je lahko sprejel. Zaslužil ni niti evra. Tudi pri »živih« projektih so z njim prekinili sodelovanje. Nedavno je s. p. zaprl, saj se je »vreča, ki jo je imel pripravljeno za stara leta, začela prazniti« in je ugotovil, da nima smisla, da si sam plačuje prispevke. Ima 35 let delovne dobe. Zdaj se je lotil pisanja. »Začel sem skicirati scenarij o svoji zgodbi. Mogoče bo kdaj nastal film in se mi bo prek tega spet ponudila možnost v mojem poklicu,« je dejal.
Ničelna toleranca
Zaslišali so tudi rektorja ljubljanske univerze dr. Gregorja Majdiča in dekana AGRFT Tomaža Gubenška. Oba v zvezi s tem, ali bi, če bi bilo razsojeno, da je bila odpoved nezakonita, Tribušona sprejeli nazaj v službo. »Ne, na Univerzi v Ljubljani imamo ničelno toleranco do takšnih dejanj, poskrbeti moramo za zaščito študentov ... Že v primeru suma je takšno osebo treba umakniti iz pedagoškega procesa,« je bil odločen Majdič. Položaj rektorja je sicer zasedel po tem, ko je Tribušon dobil odpoved. A zaupa ugotovitvam komisije, da je bil odnos profesorja do študentk neprimeren. »Kaj pa če bi sodišče presodilo, da so bile ugotovitve komisije napačne?« je bilo naslednje vprašanje. »Še vedno bi menil, da je bil njegov odnos neprimeren,« je izjavil. Tudi po Gubenškovem mnenju si ne študentje ne pedagoški kader ne predstavljajo več sodelovanja s Tribušonom. Tudi študentski svet je avgusta letos napisal mnenje, ki Tribušonu ni v prid. In če bi sodišče vendarle presodilo drugače? »Odločitev sodišča je zavezujoča. Ne vidim pa možnosti njegove reintegracije v sam študijski proces,« je pričal.
Dokazni postopek je zdaj končan, sodba bo izšla pisno. Odvetnik Jožef Klavdij Novak je v zaključni besedi med drugim dejal, da je bilo z odpovedjo kršenih več pravic tožnika, da njegova dejanja niso bila spolne narave oziroma da gre za dejanja in očitke, ki so iztrgani iz konteksta. Očitki da so napihnjeni in prirejeni za potrebe medijskega linča. Odvetnik toženih Urban Vrtačnik pa, da teža kršitev nikakor ne omogoča nadaljevanja delovnega razmerja. Kot je dejal, je že komisija ugotovila, da so imela ravnanja znake spolnih dejanj, kar so na sodišču potrdile tudi neodvisne priče. Da gre za ravnanja z znaki kaznivega dejanja, je po njegovih besedah ocenilo tudi tožilstvo, saj je vložilo zahtevo za preiskavo, sodišče pa nato izdalo sklep o uvedbi preiskave. Ob teh besedah je druga stran protestirala, češ da sklep sodišča še ni pravnomočen.
