Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi v kolektivni odškodninski tožbi slovenskih potrošnikov zoper ameriško korporacijo Apple zaradi namernega upočasnjevanja delovanja in zmanjševanja nabora funkcionalnosti določenih modelov telefona iPhone. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje ljubljanskemu okrožnemu sodišču.
O zadevi je v fazi certifikacije in s tem presoji o reprezentativnosti tožeče stranke odločalo ljubljansko okrožno sodišče in jo novembra 2023 zavrglo. Kolektiv 99 je na to odločitev vložil pritožbo, ki ji je zdaj višje sodišče ugodilo ter zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v novo odločanje. V Kolektivu 99 to odločitev pozdravljajo, saj je pomembna za vzpostavljanje učinkovitega sistema kolektivnega varstva pravic v Sloveniji, so sporočili.
Načrtovana zastarelost
Apple je konec leta 2017 v ZDA javno priznal, da je prek sistemskih nadgradenj operacijskega sistema iOS namenoma upočasnjeval delovanje in zmanjševal nabor funkcionalnosti nekaterih starejših modelov svojih telefonov, ne da bi o tem predhodno obvestil uporabnike.
S posodobitvijo operacijskega sistema iOS 10.2.1. so bili oškodovani uporabniki iPhone modelov 6, 6 plus, 6s, 6s plus in SE, s posodobitvijo operacijskega sistema iOS 11.2. pa uporabniki iPhone modelov 7 in 7 plus.
V zvezi s tem je Apple v ZDA uvedel tudi poseben servisni program zamenjave baterij, s katerim je potrošnikom omogočil zamenjavo baterije po znatno znižani ceni, v ZDA in nekaterih drugih državah pa je sklenil tudi več poravnav in se zavezal potrošnikom povrniti nastalo škodo.
V Sloveniji oškodovanih več kot 100 tisoč potrošnikov
Za Slovenijo, kjer je bilo po ocenah Kolektiva 99 potencialno oškodovanih od 112.500 do 187.500 potrošnikov, ne velja nobena od teh ugodnosti. Kolektiv 99 je tako vložil tožbo, s katero v korist vseh oškodovanih potrošnikov zahteva povračilo škode v znesku 27,5 milijona evrov in je do danes zaradi teka zakonskih zamudnih obresti po navedbah zavoda narasla že na 38,3 milijona evrov.
V zavodu so ob tem poudarili, da so tožbo vložili na podlagi zakona o kolektivnih tožbah, ki omogoča skupinsko uveljavljanje pravic posameznikov v primerih množičnega oškodovanja. Gre za prvo odškodninsko tožbo po novem zakonu, ki se je začel uporabljati v letu 2018, in je zato še toliko bolj pomembna za vzpostavljanje pravne prakse na področju kolektivnega uveljavljanja pravic. Doslej do pravnomočne odločitve po novem sistemu še ni prišlo, so spomnili.
