»Mogoče bi bil najbolj na mestu slovenski pregovor, velja tako za tožilstvo kot za obtožene, in to je: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Nekatere odločitve sodišča v tem postopku niso dajale zaupanja ne obdolžencem ne obrambi, popolnoma očitno pa tudi ne tožilstvu, da bo ta zadeva prišla do nekega, recimo temu pravno vzdržnega konca,« je odločitev, da po 13 letih večina obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik prizna krivdo, komentiral zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića Janez Koščak. Kot je znano, so priznanje že prejšnji teden napovedali vsi obtoženi, razen Đemajlija Mandjuke. Priznanje Tošića in Jakoba Remškarja je sodni senat sprejel že takrat, v ponedeljek pa so se o tem izrekli še vsi ostali. Razen Mandjuke, manjkal je iz zdravstvenih razlogov.
V zameno za priznanje sta tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin predlagali kazni v dolžini, kot so jo obtoženi v zaporu že prestali, preden je bila sodba novembra predlani razveljavljena na vrhovnem sodišču. Tošić, Peter Khermayer in Dragan Beljkaš so za rešetkami že prebili dobrih šest let in en mesec, Remškar pa pet let in sedem mesecev. Remškarjeva žena Suzana je dobila eno leto in en mesec zapora, kazen pa je bila nadomeščena z delom v splošno korist. Boštjan Kopčič je bil v zaporu tri leta in pol, Robert Šabić dve leti in osem mesecev, Miralem Lucević štiri leta in devet mesecev, njegov brat Mirzet pa štiri leta in dva meseca. Ter še Mandjuka: dve leti in devet mesecev za zapahi.
»Priznam krivdo,« so v ponedeljek izjavili Beljkaš, brata Lucević, Khermayer, Kopčič, Šabić in Remškarjeva. Krivdo je priznal tudi Anes Selman. Edini, ki je bil sicer med prvim sojenjem v priporu, zaporne kazni pa ni prestajal. Po prvem sojenju je namreč pobegnil v Bosno, zaradi česar je bil postopek zoper njega na drugem sojenju izločen. Je bila pa potem njegova prvostopenjska sodba na ustavnem sodišču razveljavljena. Zdaj je že nekaj časa spet v Sloveniji. Zanj je tožilstvo v zameno za priznanje krivde predlagalo tri leta zapora in 70.000 evrov stranske denarne kazni. »Strinjamo se s prestajanjem zaporne kazni na odprtem oddelku,« je povedala tožilka Gončin, ki je upoštevala, da zdaj Selman skrbi za brata, ki je v prometni nesreči z električnim skirojem postal stoodstotni invalid. Glede denarne kazni je poudarila, da je kaznivo dejanje nedvomno storil iz koristoljubnosti. »Njegov edini motiv je bil zaslužek in zaslužki s preprodajo droge niso bili majhni,« je dejala.
Finančno na tleh
Obtoženi in njihovi odvetniki predlaganim kaznim niso ugovarjali, so pa vsi, razen Tošićevega zagovornika, prosili, naj jih oprostijo plačila stroškov kazenskega postopka. Selmanov zagovornik je dejal, da bo obtoženi že s plačilom denarne kazni (ki bi jo rad plačeval v 24 obrokih) tako finančno obremenjen, da bo njegovo preživljanje in preživljanje družine ogroženo, če bo moral poravnati še sodne stroške. Slabo finančno stanje so navajali tudi ostali, večina je nezaposlena in tudi zagovorniki so jim bili večinoma dodeljeni prek brezplačne pravne pomoči.
Predsednica sodnega senata Marjeta Dvornik je obtožence ob priznanju krivde vprašala, ali so priznali prostovoljno, ali vedo, kaj to pomeni, in ali je njihovo ravnanje v obtožnici opisano po resnici oziroma »ustreza dejanskemu stanju«. Vsi so odgovorili pritrdilno. Senat je nato priznanja sprejel, sodbo pa bo razglasil v četrtek.
Zoper Mandjuko se bo sojenje februarja nadaljevalo, ima pa tudi on še vedno možnost, da prizna. Odprto je tudi sojenje Marku Bubliću. Sodba, ki se navezuje na drogo, je že pravnomočna, po neuradnih podatkih je v zaporu prebil več kot enajst let. »Odprto« je ostalo le še neko obrobno kaznivo dejanje in postopek zoper njega so že pred časom iz glavnega sojenja izločili.
