Večina kokaina, ki ga zasežejo v državah Evropske unije, na evropska tla prispe v ladijskih zabojnikih. Najbolj prometna so pristanišča v belgijskem Antwerpnu, nizozemskem Rotterdamu in nemškem Hamburgu. Največ kokaina zadnja leta zasežejo v belgijskem pristanišču, drugem največjem v Evropi. Leta 2021 so tam zasegli 91 ton kokaina, ki izvira iz Južne Amerike, največ sicer iz Kolumbije, lani pa že 110 ton. Antwerpen je že nekaj let kokainska prestolnica Evrope, po raziskavah evropske agencije za mamila o vsebnosti kokaina v odpadnih vodah je že več let zapored na prvem mestu. Tretjina pošiljk, ki so jih evropski organi pregona zasegli v zadnjih letih, je bila namenjena prav v to pristanišče ali pa je vanj že prispela. V kokainu se utaplja tudi nizozemski Rotterdam, kjer so predlani prestregli rekordnih 70 ton droge, kar je 74 odstotkov več kot leta 2020. Zasežena količina po nekaterih ocenah predstavlja le okoli petnajst odstotkov kokaina, ki doseže evropsko obalo. Pretok kokaina se v Evropi ne zmanjša niti z obglavljenjem mamilarskih (super)kartelov, saj se glede na povpraševanje vedno najde tudi ponudba. Skozi evropska pristanišča potuje 90 milijonov ladijskih zabojnikov s skupno 3,5 milijardami ton blaga na leto, pristojnim službam pa jih uspe pregledati bore malo, od dva do deset odstotkov, kaže poročilo Europola. Da bi pristaniške oblasti pregledale vse zabojnike iz Latinske Amerike, je nemogoče pričakovati. Največji izziv je najti dobro ravnovesje med hitrostjo logistike in pregledom zabojnikov, je prepričan vodja oboroženih carinskih častnikov v rotterdamskem pristanišču Ger Schering. Drogo sicer tihotapijo tudi z manjšimi čolni, ribiškimi ladjami, jadrnicami, v odprtinah pod vodno gladino, pa tudi z narkopodmornicami, največkrat pa vseeno na velikih tovornih ladjah.
Podkupnina z denarjem in ženskami
Tihotapci drog se vedno pogosteje infiltrirajo v evropska pristanišča, predvsem s podkupovanjem zaposlenih v pristaniščih, logističnih podjetjih, na terminalih pa tudi med varnostniki, cariniki in policisti. Včasih jih v svoje kremplje zvabijo z drogami ali prostitutkami, ko želijo svet kriminala zapustiti, pa se začne ustrahovanje, izsiljevanje ali nasilje. Najbolje so v takih primerih plačani tisti z najpomembnejšo nalogo – denimo žerjavist, ki zabojnik postavi na točno določeno mesto –, mnogokrat določen odstotek od vrednosti plena. Pristaniški delavci in uradniki so za pomoč pri velikih pošiljkah plačani tudi do sto tisoč evrov. »To je lahko zaslužen denar, vendar ne vodi nikamor. Ko enkrat rečeš da, ne moreš več reči ne,« opozarja strokovnjakinja za droge pri rotterdamski pristaniški policiji Romilda Schaaf. Lani so prav v tem pristanišču zaradi kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili, aretirali več kot 70 oseb, tako članov tolp kot pristaniških delavcev. Tradicionalen način tihotapljenja je bil sicer tak, da je sodelavec tolpe v izvornem pristanišču v zabojnik namestil droge, na cilju pa je nekdo ob odpiranju droge na skrivaj pobral iz zabojnika.
A takšen pristop zahteva visoko stopnjo korupcije zaposlenih na različnih ravneh, kakor tudi veliko denarja za podkupnine. Kriminalne združbe so tako začele iskati nove poti in načine, kako zmanjšati možnost izgube blaga in potrebe po pomoči zunanjih sodelavcev. Zadnja leta jim digitalizacija omogoča prestrezanje registracijskih številk zabojnikov, s čimer lažje ponaredijo podatke in jih uporabijo za tihotapljenje svojih pošiljk. Droge skrijejo v športne torbe, zabojčke s sadjem ali med kak drug material, z drogo v tekočem stanju prepojijo oblačila ali pa jo skrijejo v samo konstrukcijo zabojnika. Običajno celo brez vednosti lastnika zabojnika. Po plačilu prevoza ladijsko podjetje prejme edinstveno številko PIN ali QR-kodo za zabojnik, s katero ga prevzamejo na cilju. Kriminalci se dokopljejo do te cifre, voznik, ki dela zanje, prevzame zabojnik z blagom, ga odpelje iz pristanišča, vzame droge, zabojnik pa odpelje lastnikom ali pa ga pusti kar ob cesti. S krajo številk PIN so nepridipravi lani prek evropskih pristanišč spravili najmanj 200 ton kokaina.
Iz enega zabojnika v drugega
Po preiskavi Europola ter pristojnih v treh največjih evropskih pristaniščih v zadnjih letih opažajo vse pogostejšo uporabo tako imenovane metode zamenjave, pri kateri med potovanjem tihotapci droge prestavijo iz zabojnika države nečlanice EU v zabojnik države članice EU, saj zabojnike v notranji trgovini redkeje nadzorujejo. Tihotapci se odločajo tudi za podvajanje zabojnikov, pri čemer izvirni zabojnik med prevozom po pristanišču nadomestijo z drugim, identičnim zabojnikom, ki ima enako registracijsko številko kot izvirni zabojnik. Stranski učinek kriminalnih operacij v pristaniščih je nasilje, tako med rivalskimi tolpami kot na ulicah mest, kjer jih lahko skupijo tudi civilisti. Gre za streljanja, bombne napade, spregledati ne gre niti vse večje stopnje korupcije. V začetku leta je tako v belgijskem Antwerpnu v spopadu med tolpami umrla enajstletnica. Na teh točkah v zadnjih letih beležijo več umorov, ugrabitev in primerov ustrahovanja.
