Ponedeljkova tragična nesreča na Policijski postaji Krško, v kateri je umrl 24-letni policist z območja Ptuja, potem ko se je proti njemu sprožila pištola njegovega 21-letnega kolega in najboljšega prijatelja, še vedno močno odmeva. Ker preiskava, ki jo vodi poseben oddelek specializiranega državnega tožilstva, še ni zaključena, tako še vedno ni znano, kaj se je v zgodnjih jutranjih urah, ko je eden od policistov zaključeval nočno izmeno, drugi pa prišel v službo, v resnici zgodilo. Smo pa preverili, kako poteka šolanje policistov in ali bi morda kazalo vzroke iskati (tudi) v izobraževanju in usposabljanju, saj je v tem primeru šlo za policista novinca, ki sta bila v službi komaj dva meseca. Naši sogovorniki trdijo, da ne in da je dveletni izobraževalni program na višji policijski šoli na visoki ravni.
Nekoč kadetska, zdaj višja šola
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš ne želi ugibati, kaj bi lahko šlo narobe, da se je zgodila tragedija. Meni pa, da je šlo za splet tragičnih okoliščin in da na podlagi tega osamljenega dogodka nikakor ne moremo sklepati, da je šolanje policistov kakorkoli pomanjkljivo. »Naša policijska akademija je na visoki ravni. Dveletno šolanje vključuje tudi praktično usposabljanje policista na policijskih postajah. Policisti takrat delajo skupaj z mentorjem, gredo skozi vse policijske postopke, jih spoznavajo v praksi. Šele ko uspešno zaključijo to usposabljanje in zaprisežejo kot policisti, dobijo v roke orožje.« Poleg tega je, kot pravi, že med šolanjem velik poudarek na rokovanju z orožjem.
Starejši policisti vedo povedati, da je bil nekoč sistem drugačen in da je moral mlad policist začetnik najprej nekaj mesecev delati na policijski postaji ter dokazati svojo usposobljenost, šele potem je v roke dobil orožje. »Ko je delovala še kadetska šola, ki sem jo tudi sam obiskoval, smo imeli štiri leta srednje šole in v tretjem ter četrtem letniku smo opravljali prakso na policijskih postajah. Po končanem šolanju je sledilo še šestmesečno pripravništvo,« pojasnjuje Mlekuš. Zdaj se na dveletni višješolski študijski program v okviru Policijske akademije, ki deluje pod okriljem Generalne policijske uprave (GPU), lahko vpiše polnoletna oseba, ki je zaključila katerikoli srednješolski program.
Veliko praktičnega usposabljanja
Kot so nam pojasnili na GPU, policisti pridobivajo znanja, spretnosti in veščine za varno ravnanje z orožjem ter pravilno in varno uporabo orožja v celotnem dveletnem obdobju izobraževanja pri več predmetih, predvsem pri predmetu Policijska taktika in oborožitev, ter na 80-urni policijski taktični vaji. Doseženo znanje in spretnosti se ocenjujejo delno sproti, na koncu izvajanja vsakega predmeta pa še s predmetnim izpitom. Praktično izobraževanje obsega približno 40 odstotkov celotnega izobraževalnega programa oziroma 840 ur, od tega 720 ur na policijskih postajah. »Poleg tega se, prav tako na policijskih postajah, kandidati v vsakem letniku po končanih študijskih obveznostih še vsaj mesec dni usposabljajo z delom,« pravijo na GPU. Kot ob tem dodaja Mlekuš, tudi potem, ko policist nastopi službo, nikoli ne dela sam. »Pravzaprav traja kar nekaj časa, da lahko policist začne delati samostojno,« pojasnjuje.
Tudi po mnenju Gorazda Meška, predstojnika katedre za kriminologijo in predstojnika Inštituta za varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, je izobraževanje policistov pri nas na visoki ravni. »Zato ne mislim, da bi bilo pri izobraževanju treba karkoli spremeniti. Menim, da je šlo v tem primeru resnično za splet nesrečnih okoliščin,« pravi.
