Dr. Michel Stephan, ki v zaporu na Dobu prestaja osemletno zaporno kazen zaradi napeljevanja k uboju nekdanjega kolega na Kemijskem inštitutu, je včeraj znova sedel na zatožno klop. Tokrat zaradi napeljevanja k umoru priče. Očitke tožilke Petre Vugrinec je zanikal. »Za te fiktivne in zgolj navidezne obtožbe je samo po sebi jasno, da so nesmiselne in bi bile v kaki drugi situaciji komične. So sramota in pomenijo klofuto zakonodaji in resnici. Gre za pritlehne fraze, ki odražajo lokalno kulturo in so pod nivojem. Ničesar nisem storil narobe in izjavljam, da nisem kriv,« je svojo pisno izjavo v angleščini prebral pred sodnico Nino Drozdek Draganić.

Oseminpetdesetletni Stephan se je rodil v Bejrutu v Libanonu kot Massoud Stephan Stephan, stalno prebivališče pa ima prijavljeno v Parizu. V Sloveniji je bil pred leti zaposlen na Kemijskem inštitutu, zamera zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi pa je bila tudi vzrok, da se je prvič znašel za zapahi. Obtožili in na koncu tudi obsodili so ga, ker je iraškega prosilca za azil Alija H. R. R. prepričeval, naj ustreli njegovega nekdanjega kolega na inštitutu dr. Janeza Plavca. Slednjega je namreč krivil, da se ni več mogel vrniti v službo in mu je bil še vedno prepovedan vstop v laboratorij inštituta. Aliju, s katerim sta se spoznala v fitnesu, je dal Plavčevo fotografijo, pokazal, kje stanuje, mu dal rokavice, obrazno masko in čistila, da bi za seboj zabrisal sledi. Priskrbel mu je tudi pištolo z dušilcem in naboje ter ga peljal na Šentviški hrib, da bi se prepričal o njegovih strelskih sposobnostih. Toda Ali se je zaupal policiji, ki je Stephana nato ravno med »vajo« na Šentviškem hribu aretirala. Aliju je za opravljeno nalogo obljubil 25.000 evrov nagrade, 3500 evrov »predujma« mu je še izročil.

»Če ne bo njega, ne bo prič«

Med sojenjem pa je prišlo na dan še nekaj, kar je bilo nato podlaga za še eno obtožnico. Alen Kraljević, s katerim si je Libanonec v priporu delil sobo, je namreč razkril, da je Stephan iskal likvidatorja za kronsko pričo Alija. »Če ne bo njega, ne bo prič,« naj bi mu rekel. Govoril naj bi mu, da ima Ali status zaščitene priče in ga varuje policija, ampak da ima bolnega otroka in bi se ga dalo »odstraniti«, ko bo z otrokom obiskal pediatrično kliniko. O tem je delal zapiske, za katere naj bi bilo rečeno, naj jih Kraljević preda drugemu priporniku, umora obtoženemu Mervanu Šljivarju, ta pa »zunanjim morilcem«. V resnici pa jih je predal policiji in sodišču. »V priporu smo ga prepričevali, da to ni v redu. A je bil odločen, rekel je, da bo potem našel koga drugega,« je povedal Kraljević, ko je bil zaslišan na prejšnjem sojenju. Na Stephanove očitke, da grdo laže, je odgovarjal, da to ne bi imelo nobenega smisla, saj s tem sebe in svojo družino zgolj izpostavlja nevarnosti. Zagotovil je tudi, da v zameno za razkritje ni bil deležen nobenih privilegijev.

Ker je Stephan včeraj zanikal krivdo, sledi sojenje. Kdaj se bo začelo, še ni znano. Gorazd Fišer, eden od dveh njegovih zagovornikov, je predlagal, naj na sojenju preberejo nekatere listine, povezane s Kraljevićem. Pomembne naj bi bile za presojo njegove verodostojnosti kot ključne priče. Gre za pismo, ki ga je takrat Kraljević poslal na sodišče, in listine, vezane na njegov kazenski postopek zaradi požiga. Predlagal je tudi zaslišanje svetovalca (pedagoga) v ljubljanskem zaporu, kjer je bil Stephan priprt med prvim sojenjem. S slednjim se je tožilka strinjala, ne pa tudi z vpogledom v listine, ki se nanašajo na Kraljevićev kazenski postopek. »Sodišče se bo o njegovi verodostojnosti lahko samo prepričalo, ko ga bo v tem postopku zaslišalo kot pričo,« je izjavila Vugrinčeva.