Zaradi podnebnih sprememb se pogostost in intenzivnostničujočih poplav naglo povečuje. Fotografija poplavljenene vasi na juguzahodu Poljske. Foto: AP
Srednja Evropa pod vodo: Katastrofa stoletnih razsežnosti
Zgodovinske poplave so v srednji Evropi odnesle že več kot deset življenj, mnoge ljudi še pogrešajo. Poplavni val se je pomaknil proti Slovaški, Madžarski in vzhodu Hrvaške.
Vse od četrtka ciklon Boris po srednjeevropskih državah seje uničenje in strah, katastrofalni prizori poplavljenih krajev spominjajo na Slovenijo pred malo več kot letom dni.
V močnem vetru in obilnem deževju je umrlo že več kot deset ljudi, številni so pogrešani. Poplave, na določenih območjih najhujše v zadnjih 50 ali celo 100 letih, povzročajo za zdaj še neizmerjeno škodo na Poljskem, Češkem, v Avstriji in Romuniji.
S čolni in helikopterji so evakuirali na tisoče ljudi. Nekateri domov sprva niso hoteli zapustiti, zato so jih z vitli s streh reševali v zadnjih trenutkih. Gasilci in reševalci niso pozabili niti na domače ljubljenčke. Hudourniki goltajo ceste, mostove, podirajo hiše. Na nekaterih območjih je padlo tudi po 500 litrov dežja na kvadratni meter, kar je več kot polovica letne količine.
Na poplavni val s severa so se več dni z nasipi iz peska pripravljali na Madžarskem in Slovaškem, hudo bi lahko bilo tudi na vzhodu Hrvaške. In kar je najhuje – zaradi podnebnih sprememb se pogostost in intenzivnost takih dogodkov naglo povečuje.
Poplave so prizadele večji del Češke, najhuje je na severovzhodu države. Mesto Jesenik (na fotografiji) je videti, kot bi bilo sredi vojnega območja. Drveča voda je s seboj odnašala avtomobile, podirala mostove in odnašala dele cest, uničila pa nekaj stanovanjskih hiš. Več sto domačinov so evakuirali s čolni in vojaškim helikopterjem, mnoge vasi in kraji so odrezani od sveta. Najvišjo stopnjo nevarnosti so razglasili v kar sto krajih, najmanj en človek je umrl, na vzhodu države ga je odnesla manjša reka Krasovka. Še sedem ljudi je pogrešanih, tudi trije, ki so z avtom zgrmeli v reko. Gladine številnih rek se še vedno dvigujejo, oblasti pozivajo prebivalce, naj ne ovirajo reševalcev in naj sledijo napotkom. Foto: AP
»Ni konec. Stanje je še vedno kritično,« je danes ljudem dala vedeti deželna glavarka Spodnje Avstrije Johanna Mikl - Leitner. Že prej je opozorila, da bodo dramatične ure za nekatere najtežje v njihovem življenju. Našteli so tri smrtne žrtve – v soboto je med črpanjem vode iz kleti umrl gasilec, ki mu je spodrsnilo na stopnicah, v njunih domačih hišah so našli še trupli moških. Zaprtih je več kot 200 cest, evakuirali so 1800 stavb, na tisoče ljudi je brez elektrike. Vojska je v pripravljenosti. Težave imajo tudi na Dunaju, poleg javnega prometa je močno deževje prizadelo tudi rečnega – 140 ljudi je obtičalo na ladji za križarjenje Thurgau Prestige na Donavi. Na njej bodo ujeti vsaj do torka. Poplavilo je tudi avtocesto. Foto: AP
»Utapljamo se!« je sporočil župan poljskega Glucholazyja, ko je po glavni ulici drvela reka. Voda, ki se je ponekod dvignila do prvega nadstropja zgradb, je uničevala tudi drugod – odnašala mostove, podirala jezove, zalivala stavbe, odnašala avte in ljudi. Mrtvi so najmanj štirje ljudje, do katerih reševalni helikopterji niso prišli pravi čas. Več sreče je imela štiričlanska družina, ki jo je poplava v kraju Gologlavi odnesla z avtom vred, a so preživeli. Najhuje je na jugozahodu države, povsem pod vodo je mesto Klodzko, pritok Odre pa je v Nysi (na fotografiji) zalil prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so s čolnom evakuirali 33 bolnikov. Premier Donald Tusk je prvič v zgodovini države razglasil naravno katastrofo. Foto: Reuters
Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Najbolj prizadete so regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države, kjer so oblasti prebivalce na prihajajočo grozo opozarjale s SMS-sporočili. Ljudje so pred gladino vode, ki je v najhuje prizadetih vaseh dosegla do 1,7 metra, bežali na strehe. Reševalne službe so z območja s čolni in helikopterji evakuirali kakšnih 300 ljudi. Poškodovanih je približno šest tisoč kmetijskih objektov, močan veter je podiral drevesa. Oblasti poročajo o katastrofi izrednih razsežnosti, predsednik države Klaus Iohannis pa je dejal: »Znova se soočamo z učinki podnebnih sprememb, ki imajo za ljudi dramatične posledice.« Foto: Reuters
S strahom so se v nebo ozirali tudi na Madžarskem, kjer je 350 vojakov nasipe Donave več dni utrjevalo z vrečami peska. Napovedi so slabe, saj bi višina gladine lahko presegla tisto izpred enajstih let. Ta se je takrat ustavila pri rekordnih 8,9 metra (v nedeljo so namerili 4,2 metra). Madžari ne bodo ničesar prepustili naključju, v pripravljenosti je okoli 17.000 pripadnikov obrambnega ministrstva. Budimpešta, ki ji grozi najhujša poplava desetletja, je med najbolj ogroženimi predeli. Tam že zapirajo nižje ležeča parkirišča in ceste, kjer bodo postavili ograde, razmišljajo pa tudi o zaprtju Margaretinega otoka. Velja najvišja stopnja poplavne ogroženosti. Foto: Reuters
Stanje je iz ure v uro slabše tudi v nekaterih predelih Slovaške, kjer vse bolj dežuje, največ padavin pričakujejo na jugu države. Vse najbolj skrbi za povišan vodostaj Donave, ki bi najverjetneje poplavljala v Bratislavi. Po navedbah lokalnih medijev naj bi v ponedeljek dopoldne dosegla višino devetih metrov, od rekorda pa jo loči le še pol metra. Prebivalci prestolnice in mestne oblasti se na prihod poplav mrzlično pripravljajo, podobno je tudi v kraju Usti nad Labem na meji z Nemčijo, kjer so se ogradili z vrečami s peskom. Poplavilo je nekaj cest, evakuirati so morali nekaj deset ljudi, nevšečnosti – in to ne samo v prometu – je povzročal močan veter. Foto: AP
