»Ljudje so sedeli na klopeh, ko se je nadstrešek zrušil nanje. Ta zvok je bil kot detonacija, kot da se je zemlja odprla. Tega preprosto ni mogoče opisati, nisem vedel, kje sem,« je za portal Nova.rs povedal očividec, ki ga je od petkove tragedije v Novem Sadu ločilo slabih dvajset metrov. Na lastne oči je videl žensko, ki je otroka posadila na klop pod nadstreškom in odšla do blagajne po vozovnico, nato pa skozi steklo iz notranjosti nemočno gledala, kako se je zrušil nadstrešek. »Poskušala je priti do otroka, jokala je in jokala. Srce se mi je zlomilo. V tistem trenutku se je vse ustavilo. Ljudje so tekli, vendar nihče ni vedel, kaj storiti. Kričali smo, jokali, poskušali pomagati tistim, ki so bili ujeti,« je povedal pretreseni očividec.
Prednost estetiki pred statiko?
Pretresene niso samo priče tragedije, temveč vsa Srbija, ki išče odgovore, kaj je šlo narobe, da se je betonski nadstrešek v trenutku zrušil skupaj z vertikalno postavljenimi jeklenimi podpornimi palicami, s katerimi je bil pritrjen na streho železniške postaje.
Poslopje, ki je bilo zgrajeno v 60. letih prejšnjega stoletja, so zadnja tri leta prenavljali (glavna izvajalca del sta bili kitajski podjetji), julija letos pa prenovljeno železniško postajo slovesno odprli. Toda vse bolj je jasno, da so se pri posameznih etapah obnove več ukvarjali z estetsko kot pa konstrukcijsko prenovo.
Arhitekt Slobodan Maldini je za srbski Insajder TV pojasnil, da je bila obešena konstrukcija nadstreška v 60. letih dizajnersko zelo napredna, vendar pa gre za rešitev, ki ni trajna. Težak betonski nadstrešek je bil pripet na dokaj tanko streho, pri takšnih konstrukcijah pa zob časa lahko nagrize in spremeni konstrukcijske lastnosti stavbe. Jeklo z leti izgubi prožnost, korozija lahko načne nosilce in stike, ki začnejo popuščati, vsako mrzlo zimo nastanejo mikrorazpoke v materialih in vsako vroče poletje se materiali raztezajo … Prav obnova je bila idealna priložnost, da se preveri konstrukcijske lastnosti celotne železniške postaje, vendar so imeli investitorji očitno druge, predvsem estetske prioritete.
Srbske oblasti so kmalu po nesreči zatrdile, da nadstrešek niti ni bil predmet obnove, vendar so Novosadčani hitro postregli s posnetki, s katerih je razvidno, da so delavci opravljali dela tudi na njem. To je za srbsko televizijo N1 potrdil tudi srbski geolog Zoran Đajić, ki je bil med obnovo kot strokovnjak za kamnine nekaj časa zadolžen za nadzor nad izvajanjem del. Po njegovih besedah so delavci med drugim popravljali keramiko na stropu nadstreška. Delavci naj bi prav tako nadstrešek pokrili s steklom in kovinskim okvirjem, pri čemer ni jasno, ali je kdo sploh preveril, kako dodatno breme vpliva na nosilnost nadstreška in statiko stavbe. Sam je opozarjal, da je treba s pročelja stavbe odstraniti tudi plošče iz marmorja in ugotoviti, v kakšnem stanju je betonska podloga. Če bi to storili, bi morda videli, da je betonska podloga načeta ali pa da korozija najeda jeklo. Đajić je opozoril tudi na eno izmed fotografij, s katere naj bi bilo razvidno, da so pri gradnji očitno varčevali z betonom in v nekatere dele tlačili tudi zmečkane vreče cementa, da so zapolnili prazni prostor.
Srbi ne žalujejo v tišini
Eden izmed vzrokov za nenadno zrušitev, ki ga omenjajo srbski mediji, je tudi domnevno dolgoletno zamakanje strehe in nadstreška, ki bi lahko vplivalo tako na jeklene nosilne palice kot tudi na krušenje betona, nekateri pa sumničavo pogledujejo tudi proti galeriji, ki so jo zgradili v notranjosti železniške postaje. Predsednica Društva arhitektov Novega Sada Ana Ferik Ivanović je povedala, da ni mogoče z gotovostjo reči, ali je galerija s stopniščem pritrjena na strukturo železniške postaje (in posledično vpliva na statiko objekta) ali pa je povsem samostojen element.
Preiskava tragedije, ki je pretresla Srbijo in širšo regijo, še poteka, Srbi pa med tridnevnim žalovanjem vladajočo politiko kličejo k odgovornosti. Danes je več tisoč ljudi v Beogradu protestiralo pred poslopjem ministrstva za gradbeništvo, promet in infrastrukturo ter zahtevalo odstop ministra Gorana Vesića. Da so njegove roke krvave, so sporočali tudi tako, da so dlani pobarvali z rdečo barvo in puščali odtise po mestu. V prihodnjih dneh se obetajo še večji protesti, del javnosti pa že vnaprej dvomi, da bo sledil pošten kazenski epilog, in se boji, da se bodo krivci izognili odgovornosti.
