Ko je bil maja lani 23-letni Jakob Herzog oproščen dveh kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti, je s sodišča odkorakal zmagoslavno, z nasmeškom na obrazu. Dobil je sicer tri mesece zapora, ker je nekomu grozil s smrtjo, a grožnjo je priznal, kazen pa odslužil že s priporom. Verjetno ni slutil, da se bo moral glede povzročitve splošne nevarnosti zagovarjati še enkrat. Tožilstvo je sicer že takrat napovedalo, da se bo pritožilo, in to je tudi storilo. Bilo je uspešno, kajti na višjem sodišču so sodbo razveljavili in odredili novo sojenje. Začelo se je včeraj.
Herzoga tako še vedno obtožujejo, da je julija 2020 na isti ulici v Kamniku zažgal dva avta. Prvo noč naj bi okoli pol treh zjutraj z vnetljivo tekočino polil renault scenic in jo prižgal, dve noči pozneje pa naj bi okoli četrte ure zjutraj ogenj zanetil pod citroënom C3. Očitajo mu, da je s tem ogrozil življenja stanovalcev bližnje večstanovanjske stavbe (hujših posledic zanje zaradi hitrega posredovanja gasilcev sicer ni bilo). V prvem požaru je na stavbi nastalo za dobrih 10.000 evrov škode, 800 evrov pa še zaradi uničenega renaulta in 6000 evrov za citroëna.
Herzog je požiga vseskozi zanikal. Prijavila ga je 15-letna priča, ki pa je izpovedbo naknadno spremenila in sodnica Irena Škulj Gradišar, ki je vodila prvo sojenje, je po dolgotrajnem kazenskem postopku sklenila, da za obtoženčevo krivdo ni dovolj dokazov. Pričino izpoved je v obrazložitvi sodbe označila za protislovno in nedosledno, ob pomanjkanju drugih dokazov se nanjo ni bilo mogoče nasloniti, je dejala.
»Meni se že malo mudi«
A na višjem sodišču so se strinjali s tožilstvom, da je bila takšna odločitev preuranjena. Sklenili so, da je treba sojenje začeti znova, zaslišati priče in njihove izpovedi ponovno ovrednotiti. Sodni spis je zdaj v rokah sodnice Polone Kukovec, ki je včeraj Hezoga po uvodnih formalnostih vprašala, ali se bo v novem postopku zagovarjal. Odvrnil je, da vztraja pri tistem, kar je že povedal, in naj prebere njegove dosedanje izpovedi. A Kukovčeva je že po nekaj stavkih branje prekinila. Obtoženca in zagovornika Gorazda Trunkla je vprašala, ali sta imela dovolj časa za pripravo obrambe. Herzog je takoj odločno rekel ne, Trunkl pa omahoval, a po odločnem odkimavanju svojega klienta vendarle izjavil: »Potem pa pravim ne.« Očitno se je sodnica šele naknadno spomnila, da med vročitvijo vabila na obravnavo in obravnavo samo še ni poteklo zakonsko zagotovljenih osem dni. Herzog namreč redne sodne pošiljke ni dvignil, tako da mu je vabilo pozneje vročil šele detektiv.
Branje zagovora se je tako končalo, so pa naredili načrt, katere priče bodo ponovno zaslišali. Obramba je najprej predlagala vse, a je naletela na nejevoljo sodnice, češ da bo morala obramba v primeru, da ne bo imela za vse te priče smiselnih vprašanj, povrniti stroške prič in obravnav. »'Komot' dam tega 'jurja', imam dovolj denarja!« je odsekal obtoženi, a na koncu le popustil pri 23 pričah in dveh izvedencih. Njihove izpovedi bodo le prebrali. Toda ko je sodnica za obravnave določila pet novih datumov, je bilo s strani obrambe vseeno slišati, da tudi te predstavljajo velik strošek. Ki bi se mu lahko izognili, če bi tožilka Helena Zobec Dolanc obtožbo umaknila.
»Ali smo zdaj končali? Ker meni se že malo mudi. Delam, sem posloven človek …« je dialog končal Herzog, sodnica pa je pripomnila, da bo »tole zdaj vzela s humorjem«. Obtoženi je vztrajal pri tem, da bi bila lahko po oprostilni sodbi obtožba umaknjena, ker ima on »podjetje, ki 'dela' vsaj pol milijona na leto«. Sodnica ga je opomnila, naj bo vljuden. In še, da smo pred zakonom vsi enaki.
