Bojana Kajfeža, ki prestaja 14 let in pol dolgo kazen zaradi uboja, bi morali pred kratkim iz zapora na Dobu pripeljati v ljubljansko sodno palačo, kjer proti njemu poteka kazenski postopek zaradi ropov in goljufije. A je ob napovedani uri sodnica Sinja Božičnik prisotnim razložila, da Kajfeža zaradi kadrovskih težav iz zapora ne bodo pripeljali. Da bi obravnavo izpeljali prek videokonference, odvetnik Marko Makuc ni bil navdušen, je pa rekel, da se bo o tem, ko bodo vzpostavili zvezo, izrekel obtoženi. A so nato sodnico obvestili, da tudi videokonferenčni sistem ne dela, da to velja za vso državo in da ni mogoče reči, kdaj ga bodo usposobili. Sodnica je zato obravnavo odpovedala – tričlanski senat, zapisnikarica, tožilka in odvetnik ter priča so prišli zaman.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) so nam pojasnili, da sodišča uporabljajo poseben videokonferenčni sistem, ki ustreza visokim standardom. Njegovo uporabo spodbujajo od leta 2017, k čemur so jih dodatno navedle pandemske razmere. Pred tremi leti so zagotovili dodatnih deset profesionalnih konferenčnih sistemov in 15 tablic, ki so jih razdelili med vse zapore. »Povečanje števila teh sistemov se je pokazalo kot dobra naložba, saj smo število obravnav, ki so potekale na daljavo, povečali z manj kot deset v preteklih letih na 413 v letu 2022 in 600 v letošnjem letu (do konca avgusta, op. a.),« so razložili. In dodali, da se število odpovedi spremstev povečuje, ker se povečuje tudi obseg nalog zaradi vse več zaprtih oseb, predvsem pripornikov, in zaradi več zahtevnejših spremstev (na primer v zadevi Kavaški klan). Vsega tega pa z obstoječim kadrom ne zmorejo. S pravosodnim ministrstvom iščejo različne rešitve za dodatne sistemske ukrepe, kot je na primer promocija poklica pravosodnega policista.
Najtežje v zaporih
Ljubljana in Dob
V prvih šestih mesecih letos je pogodba o zaposlitvi prenehala 16 pravosodnim policistom. Devet se jih je upokojilo, pet jih je dalo odpoved, eden je šel v službo v drug državni organ, enemu pa je prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne sodbe. Zaradi kadrovske stiske so do konca avgusta odpovedali 740 spremstev na sodišče (v celotnem lanskem letu 813). Pomanjkanje pravosodnih policistov in s tem odpovedi spremstev se pojavljajo povsod, še posebej pa v zaporih Ljubljana in Dob.
V skladu s sodno odredbo morajo izvesti privedbo zaprte osebe, sodišče pa odloča tudi o morebitnih drugih oblikah. Če zaradi kadrovske stiske privedba ni mogoča in so izčrpane vse druge možnosti, v skrajnem primeru spremstvo odpovejo, pravijo na URSIKS. Zaprti seveda negodujejo, če spremstva ne izvedejo oziroma če narok odpade. Po drugi strani pa nekatera manjša sodišča sploh niso opremljena z videokonferenčnimi sistemi, tako da je mogoče le spremstvo. Narok se sicer lahko opravi pred videokonference le, če se strinjata obe stranki postopka in če je »glede na okoliščine zadeve to potrebno za uspešno izvedbo kazenskega postopka«. Včasih se odvetnik in obtoženi z obravnavo »na daleč« ne strinjata, pa jo vseeno opravijo. V nujnih pripornih zadevah, denimo, ko mora postopek teči brez nepotrebnega odlaganja.
Ponekod tudi policija in vojska
Pred kratkim bi morali iz zapora na Dobu k isti sodnici ljubljanskega sodišča pripeljati dva obtoženca. Naroka sta imela razpisana drug za drugim. Sodnico so obvestili, da enemu lahko zagotovijo spremstvo, drugemu pa ne. Na sodničino vprašanje, zakaj ju ne pripeljejo skupaj in bo eden počakal, so odgovorili, da je to nemogoče. »Glede na število odredb za izvedbo spremstev in razpoložljivost ter razpored dela pravosodnih policistov se lahko zgodi, da ob določeni uri zaprto osebo lahko privedejo, ob drugi pa ne, ker so vsi razpoložljivi kadri takrat že razporejeni na druge naloge. Prav tako na sodiščih ni na voljo namenskih prostorov, kjer bi lahko obdolženi čakali na obravnavo. Upoštevati je treba tudi organizacijski in varnostni vidik, saj bi morala biti v takem prostoru zagotovljena varovanje zaprtih oseb in dodatno število pravosodnih policistov,« nam je pojasnila URSIKS. V nekaterih državah je sicer navada, da iz določenega zapora na določeno sodišče zjutraj pripeljejo vse obtožence in jih namestijo v namenski prostor, kjer počakajo vsak na svojo obravnavo. Ko vsi zaključijo, pa ji odpeljejo nazaj v zapor. URSIKS odgovarja, da je praksa v nekaterih evropskih državah drugačna, ker spremstva denimo izvaja policija, v drugih pa tudi vojska.
Prebertie še: #komentar Sojenje na daljavo: Ko pravica res ne vidi in ne sliši (v živo)
