V zadevi Balkanski bojevnik je okrožno sodišče v Ljubljani oprostilo Đemajla Mandjuko, edinega od obtoženih, ki je trdil, da ni imel ničesar opraviti z mamilarskim poslom, poroča današnji Večer. Po pisanju časnika oprostilna sodba še ni pravnomočna, sta pa tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin zoper oprostilno sodbo že napovedali pritožbo.
Večina obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik, skupaj s prvoobtoženim Draganom Tošićem, je konec januarja priznala krivdo. Kot poroča časnik, je bil edini, ki se ni odločil za priznanje, Mandjuka, ki je bil na drugem sojenju v tej zadevi obsojen na triletno zaporno kazen, ki jo je tudi že odsedel. Ker krivde ni priznal, se je sojenje zanj nadaljevalo, sodil pa mu je isti senat, ki je večino obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik po priznanju krivde obsodil.
Obtoženim v zadevi Balkanski bojevnik je sicer tožilstvo v več kot sto strani dolgi obtožnici očitalo, da so v različnih vlogah v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Črni gori organizirali hudodelsko združbo, ki je vsaj v letih 2008 in 2009 na območju Italije hranila in prodajala kokain, še prej pa so večkrat organizirali prevoz kokaina iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja, v Evropo.
Kot danes poroča Večer, je bila vloga Mandjuke, ki so ga klicali Đemo ali Alfi, po trditvah tožilstva ta, da je varoval drogo. Po navodilih Tošića pa naj bi drugim članom združbe dajal informacije in navodila o tem, kje so najeta stanovanja v Italiji, kako bo tekel posel s kokainom v Italiji, kje se hrani droga in o prevozih denarja od prodaje kokaina, predvsem na območju Milana.
Mandjukova zagovornika sta v zaključni besedi poudarila, da tožilstvo v obtožnici ni konkretiziralo, kdaj in na kakšen način ter komu od članov slovenskega dela združbe je Mandjuka dajal navodila in vse drugo, kar je izhajalo iz obtožnice. Prav tako sta prepričana, da tožilstvo ni ponudilo niti enega konkretnega dokaza, da je bil Mandjuka član hudodelske združbe, ki naj bi trgovala z drogo.
Zgolj podatek, do katerega je policija prišla s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, torej tajno posnetih telefonskih pogovorov tedaj še osumljenih, ko je Mandjuka decembra 2008 po telefonu govoril, da se bo v Italiji pridružil Miralemu Luceviću in nekaterim drugim članom združbe, ni noben dokaz, da je šlo za trgovino z drogo in da jim je dajal navodila v zvezi z mamilarskim poslom, sta med drugim poudarila zagovornika Mandjuke.
Zagovornika sta opozorila še, da priznanje krivde preostalih obtoženih v tej zadevi ne pomeni, da je bil tudi Mandjuka del združbe, ki so ji pripadali drugi, saj je vsak obtoženi priznal krivdo le za svoje dejanje v združbi. Zato sta sodišču predlagala, da Mandjuko ob pomanjkanju dokazov oprosti, še poroča časnik.
