Krško sodišče bo moralo še enkrat vzeti pod drobnogled primer 80-letnega Franca Šterbana iz Brestanice, obtoženega zahrbtnega umora svoje deset let mlajše žene Ane Hriberšek Šterban. Višje sodišče v Ljubljani je namreč ugodilo pritožbi obrambe na sodbo, s katero so ga v Krškem septembra lani obsodili na 15 let zapora. Takrat so opravili le predobravnavni narok, na katerem je Šterban dejanje priznal, in nato narok za izrek kazenske sankcije, ki se je končal z izrekom zaporne kazni. V drugo ne bo šlo tako na hitro. Senat višjih ljubljanskih sodnic pod vodstvom Andreje Sedej Grčar je namreč odredil, da morajo v drugo opraviti glavno obravnavo, torej pravo sojenje. Na njej bo moralo sodišče izvesti vse potrebne dokaze, jih posamično in sintezno skrbno analizirati in oceniti ter sprejeti pravilne dejanske in pravne zaključke, piše v sklepu. In da bo moralo za svojo končno odločitev navesti jasne in prepričljive razloge.

Šterban je obtožen, da je v noči na 20. november predlani spečo ženo s topim delom sekire večkrat udaril po glavi. Tudi ko je zaradi tega padla s postelje, je še vedno udrihal po njej. Zamahnil naj bi najmanj 34-krat in utrpela je tako hude poškodbe glave, da je takoj umrla. Šterban je bil ob njej še ves dan, preden je poklical policijo, medtem je tudi poskušal narediti samomor. Njegov motiv naj bi bil denar. Dva tedna prej je namreč ugotovil, da je iz domače kleti izginilo okoli 140.000 evrov. Za denar naj bi vedela le žena, zato je bil prepričan, da je zanj povedala sinu in hčerki. »Seveda priznam, kaj pa bi drugega,« je izjavil na predobravnavnem naroku marca lani. »Če bi bili vi do mene pošteni, bi bila ona še živa in tudi vse bi bilo vaše,« je glede denarja dejal svojcem žrtve.

Pomanjkljivo ravnanje sodišča

Krško sodišče je njegovo priznanje sprejelo, potem psihiatrično izvedenko dr. Zdenko Čebašek Travnik zaprosilo, naj dopolni izvedensko mnenje, in jo tudi zaslišalo (ocenila je, da je bil zmanjšano prišteven, a ne bistveno), prav tako je zaslišalo še eno pričo in nato razglasilo sodbo. Šterbana je obsodilo na 15 let zapora, kar je najnižja kazen za umor. Zagovornik Peter Prus Pipuš je že takoj napovedal pritožbo na višje sodišče. To je konec januarja opravilo javno sejo, na kateri je odvetnik predstavil pritožbo, tožilstvo pa se je ni udeležilo. Predlagal je razveljavitev sodbe in novo sojenje oziroma da Šterbanu izrečejo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, če to ne bi prišlo v poštev, pa mu vsaj znižajo kazen na pet let zapora (znižanje kazni pod 15 let je možno, če za to obstajajo posebni razlogi).

Višje sodišče je zdaj razsodilo, da krško sodišče Šterbanovega priznanja sploh ne bi smelo sprejeti. Zagovornik Prus Pipuš je namreč še pred predobravnavnim narokom vložil več pisnih dokaznih predlogov za zaslišanje prič in postavitev drugega psihiatričnega izvedenca, ker je hotel razčistiti, v kakšnem psihičnem stanju je bil obtoženi v kritičnih trenutkih oziroma kako je bilo z njegovo prištevnostjo. Prav tako je želel iz spisa izločiti vse dokazno gradivo iz sodnega spisa. Pri tem je vztrajal tudi po tistem, ko je sodišče sprejelo obtoženčevo priznanje, in tudi v pritožbi na prvostopenjsko sodbo. V takih okoliščinah pa priznanje ni verodostojno. Kajti po eni strani očitno obtoženi sploh ni razumel, da priznava krivdo tudi z vidika prištevnosti in naklepa, po drugi strani pa prepričanje o nezakonitosti dokazov sploh ni združljivo z institutom priznanja krivde. V sodbi tudi piše, da sodba »zlasti nima razlogov za zaključek, da je bil obtoženi (le) zmanjšano prišteven, kar pomeni, da bistvenih okoliščin za ugotovitev obtoženčeve krivde kot odločilnega dejstva sploh ni mogoče preizkusiti«.