Zaradi izjav in zapisov na omrežju twitter (vmes preimenovanem v X) se mora nekdanji notranji minister Aleš Hojs na ljubljanskem okrajnem sodišču braniti pred očitki, da je posegel v ugled stranke Socialni demokrati, ko jim je očital, da so pozivali k nasilnim protestom in da so eni izmed organizatorjev protestov proti politki Janševe vlade. Stranka SD od Hojsa zahteva javno opravičilo, objavo sodbe in odškodnino v višini 10.000 evrov. Današnji poskus poravnave med SD in Hojsom ni bil uspešen, sojenje pa se bo nadaljevalo decembra.
Aleš Hojs kot notranji minister v tretji Janševi vladi ni skrival, da ga protesti proti vladi in nekaterim epidemiološkim ukrepom zelo motijo. To je bilo mogoče občutiti že s povečano represijo policije, ki je sodila v njegov resor, proti protestnikom pa se je opredelil tudi v javnih izjavah in zapisih. Septembra 2021 je očitke uperil tudi proti takratnima poslancema SD Matjažu Nemcu in Marku Koprivcu, ki sta napovedala tožbo, če se jima Hojs v 48 urah ne opraviči. Nazadnje so tožbo vložili Socialni demokrati kot stranka. Kot nam je pojasnila odvetnica Ines Rostohar iz odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji, so Socialne demokrate najbolj zmotile izjave, da je SD ščuvala k nasilju in nasilnim protestom, zaradi česar je Hojs posegel v ugled stranke.
Nekdanji notranji minister je po neuspešnem poskusu poravnave označil, da gre za politično gonjo proti njemu. »Še vedno sem mnenja, da so bili soorganizatorji protestov, skupaj s civilno iniciativo. Nazadnje smo ob petkih videli predsednico stranke, gospoda Štromajerja, gospoda Koprivca in celo falango ljudi iz SD,« je medijem dejal Hojs, ki je tudi tako imenovane petkove oziroma kolesarske proteste označil za nasilne.
Hojs, ki ga na sojenju zastopa Franci Matoz, se bo – poleg sklicevanja na politično diskusijo, v kateri je politikom dovoljeno izreči več – očitno branil tudi na način, da bo postavil enačaj med vse vrste protestov, ki so se vrstili v obdobju tretje Janševe vlade. Torej tako redne in mirne petkove proteste, kot tudi druge posamezne proteste, na katerih je prišlo do večjih incidentov in na katerih je policija v odgovor prekomerno uporabila svoja pooblastila in prisilna sredstva.
