Jamajčan Norris Claude Jones, ki je leta 2008 prišel v Slovenijo zaradi ljubezni in nato kot podjetnik in doktorski študent na ljubljanski ekonomski fakulteti tu iskal nove poslovne priložnosti, toži notranje ministrstvo za 29.600 evrov odškodnine. Trdi, da je imel med bivanjem v naši državi kar naprej težave zaradi svoje barve kože. Policija da ga je obravnavala več kot stokrat, čeprav ni bil nikoli v predkazenskem ali kazenskem postopku. Tožnik, ki se je medtem izselil v Kanado, našteva veliko konkretnih primerov, ko naj bi ga legitimirali brez vsake osnove. Sodnica Andreja Burja Kračman zato zaslišuje priče, predvsem policiste, ki so ga obravnavali.
Nesramen in žaljiv
»Ja, leta 2016 sva na ljubljanski železniški postaji s kolegico preverjala njegovo identiteto. Bil je nesramen in žaljiv kot redko kdo – ravno zato se ga spomnim, čeprav imam vsak dan v postopku veliko ljudi,« je izjavil policist PP Ljubljana Center Klemen Bračko. Potem je razložil, da so v okviru akcije Migrant opravljali poostrene nadzore na krajih, kjer se je zadrževalo veliko ljudi, tudi postajah. »Bil je na peronu, zraven je bil kup prtljage. Pogledoval je okoli in ko sva vzpostavila očesni stik, je očitno umaknil pogled in se postavil za steber. To so bili razlogi za identifikacijo,« je pričal. »Takoj so začeli začeli leteti očitki, da ga legitimiramo, ker je črn, da smo rasisti.« Na vprašanje tožnikovega pooblaščenca, odvetnika Mihe Lipeja, na kakšni pravni podlagi sta ga legitimirala, je odvrnil, da zaradi suma, da je ali bo izvedel kaznivo dejanje ali prekršek. »Motiva rasne nestrpnosti pa niti slučajno ni bilo,« je zatrdil.
V neposredni bližini, na ljubljanski avtobusni postaji, sta Tanja Kidrič in Aleš Križ, zdaj že bivša policista, Jonesa legitimirala aprila lani. Po besedah Kidričeve je bil v skupini, ki je prihajala proti postaji. Na skupine so bili pozorni, sploh če so imeli posamezniki v skupini nahrbtnike in »niso bili tako urejeni«. Velikokrat je šlo namreč za migrante, ki so samovoljno zapustili azilni dom in jih je bilo treba vrniti tja. Ponavadi so šli na vlak ali flixbus. V spominu ji je ostalo, da so legitimirali vso skupino in da je Jones spraševal, zakaj njega in zakaj je to potrebno. Sicer so morali na flixbusih večkrat preverjati dokumente, včasih so jih klicali sami šoferji. To je potrdil tudi Križ, ki se konkretnega postopka z Jonesom sicer ni spomnil. Na avtobusih so preverjali vse potnike, kako pa so se sicer odločali, koga legitimirati in koga ne, Križ ni znal povedati. Čeprav so mu zastavili veliko vprašanj na to temo, ni dal konkretnega odgovora. Zatrdil je le, da temna barva kože ne more biti povod za kaj takega.
Obdelave osebnih podatkov zakonite
Pričal je tudi policist Matej Ivkič, ki je leta 2021 s kolegico Jonesa legitimiral na kočevski glavni avtobusni postaji. Tja sta bila napotena zaradi klica občana, da je tam oseba z nahrbtnikom in videzom migranta. »Kolegica je prevzela postopek, ker zelo dobro govori angleško, v tem jeziku se je moški sporazumeval. Na začetku ni hotel sodelovati, rekel je, da ne ve, zakaj ga preverjamo. Potem pa si je premislil in predal dokumente. Preverili smo njegov status, tudi v naših evidencah, in vse je bilo v redu,« je povedal in dodal, da je moški zatem zahteval njune podatke in povedala sta mu ime in priimek ter svojo policijsko postajo. Takrat je bilo na tem območju ilegalnih migrantov veliko, klicev občanov pa »malo morje«, je pojasnil. Kot je zatrdil, sta ga s kolegico obravnavala zaradi suma prekrška. Policist Matej Osterman je bil takrat član spremljevalne patrulje. Kot je pojasnil, sta zaradi množice migrantov v Kočevju zaradi varnosti običajno prihajali na kraj dve patrulji. Slišal je, da je Jones spraševal, zakaj ga vedno znova legitimirajo in maltretirajo oziroma oziroma ali to počnejo samo zato, ker je »črn«.
Zaslišali so tudi Aleša Štromajerja iz sektorja za notranje preiskave in integriteto na generalni policijski upravi. Povedal je, da so preverjali Jonesove očitke o nadpovprečno pogostih in nezakonitih vpogledih v njegove osebne podatke. Preverili so dnevnike obdelav in izdali poročilo, ki ga ne smejo razkriti. So pa ugotovili, da so bile vse obdelave osebnih podatkov zakonite.
