Tragični dogodek, zaradi katerega so trije zaposleni v celjski družbi Vodovod-Kanalizacije (Vo-Ka) sedli na zatožno klop celjskega sodišča, kjer se zagovarjajo zaradi opustitve nadzora v javnem prometu, se je zgodil v začetku julija 2015 na cesti med Vojnikom in Šmartnim v Rožni dolini v naselju Konjsko v občini Celje.
Tistega dne se je v družbi starejše sestre, ki je bila pred njo, in očeta, ki je vozil za njo, po tej cesti s kolesom proti domu v Brezovi peljala tudi deklica, ki je ravno zaključila prvi razred. A pri vožnji navzdol je iz neznanega vzroka zapeljala na bankino, pozneje zadela v večjo in neoznačeno udarno jamo na njej, pri tem pa izgubila ravnotežje in padla. Po padcu je še vstala, a se je takoj zatem zgrudila. Reševalci, ki so prišli na kraj v desetih minutah, so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih notranjih poškodb umrla. Zanjo naj bi bile usodne poškodbe trebuha, saj naj bi se deklica pri padcu nasadila na krmilo kolesa. Celjski tožilci so po končani preiskavi za nesrečo okrivili in vložili obtožnico zoper tri zaposlene v družbi Vo-Ka, in sicer Matjaža Kapitlerja, tedanjega vodjo vzdrževanja v družbi, vodjo obrata Darka Esiha in cestnega preglednika Marjana Ograjška. Vsi trije so že na predobravnavnem naroku, ki je bil v začetku letošnjega maja, krivdo zavrnili, dogodek pa obžalovali.
Ta teden se je začelo sojenje, na katerem so obtoženi prebrali dokaj podobne zagovore in v njih podrobno pojasnili, da je bila nesreča splet nesrečnih okoliščin. Povedali so, da se vsak dan ukvarjajo s pregledovanjem cest in jih po potrebi in ob morebitnih zaznanih poškodbah tudi sanirajo. Tako je bilo tudi v prvi polovici leta 2015, ko so bila lokalna neurja na tem območju zelo pogosta in je posledično na cestah nastalo veliko škode. Pojasnili so tudi, da bankina, na katero je zapeljala nesrečna deklica, sodi v drugo kategorijo pri popravilih cest. Po prebranih zagovorih pa na morebitna vprašanja tožilstva, obrambe ali sodišča niso želeli odgovarjati.
Oče nesrečo še vedno podoživlja
Posebej čustvena je bila na sodišču izpoved vidno prizadetega očeta sedemletnice, ki je povedal, da še vedno podoživlja tragični dogodek. Povedal je, da so tistega dne vsi trije, skupaj s starejšo hčerko, prevozili že okoli 40 kilometrov, saj so se s kolesi odpravili na obisk k staršem v Grobelno pri Šentjurju. Tako rekoč tik pred domom, le kakšnih 500 metrov jih je še ločilo od hiše v Brezovi, pa je mlajša hči zapeljala na bankino in se po njej vozila kakšnih deset metrov. »Ko sem to videl, sem jo še poskušal prijeti, da bi se vrnila na cesto, a mi ni uspelo. Takrat je s prednjim kolesom zapeljala v udarno jamo, kolo pa se ji je pri tem obrnilo in je padla nanj. Tudi sam sem takrat padel, a se nisem poškodoval, je bilo pa poškodovano tudi moje kolo,« je pripovedoval nesrečni oče. Povedal je tudi, da je hči že leto dni vozila kolo, ki ga je dobila od starejše sestre, zato ni mogoče reči, da ga ni bila vajena. Prav tako naj bi bilo kolo tehnično brezhibno, zaščitne gumice na krmilu naj bi se poškodovale šele ob padcu. Na vprašanje sodnice, ali bo priglasil premoženjskopravni zahtevek, je dejal, da tega ne bo storil. In da tudi, če bo tožilstvo morebiti odstopilo od pregona, zaposlenih v družbi Vo-Ka ne bo preganjal z zasebno tožbo. Nenazadnje so s podjetjem dosegli sodno poravnavo in že prejeli odškodnino. Prav tako jim je odškodnino že nakazala zavarovalnica. Na sodišču pa je pričal tudi voznik, ki je s svojim vozilom malo pred nesrečo prehitel oziroma obvozil vse tri člane družine. Povedal je, da tega, kaj natanko se je zgodilo, ni videl, je pa vedel, da se je nekaj zgodilo, ko se je ustavil pri bližnji gostilni, takrat pa so deklico že nesli proti bližnjemu dovozu. Dodal je, da je po njegovem nesreči botrovalo nesrečno naključje, saj da se ne spomni, da bi se kdo od domačinov pritoževal čez neurejeno cesto.