Dobrega pol leta po tragičnem dogodku je s sporazumom o priznanju krivde zaključen primer smrti 25-letnega policista Blaža Lesjaka decembra lani, ki je v prostorih policijske postaje Krško umrl pod strelom najboljšega prijatelja in policijskega sodelavca, 22-letnega Aljaža Ograjenška. Tragedija je za vedno zaznamovala obe družini, ena je izgubila ljubljenega sina na pragu poklicne in samostojne življenjske poti, drugi bo vse življenje nosil krivdo za smrt prijatelja. Grozilo mu je osem let zapora, sodišče pa je potrdilo podpisani sporazum in ga obsodilo na eno leto in sedem mesecev zapora, ki jih bo v roku dveh let po izvršljivosti sodbe odslužil z delom v splošno korist.
»Dogodek močno obžalujem, zelo mi je žal,« je na krškem sodišču pred sodnikom Gojmirjem Pešcem dejal Ograjenšek. Sporazum o priznanju krivde je s specializiranim državnim tožilstvom podpisal 14. aprila letos. Ker je bil v dejanje vpleten policist, je dogodek preiskoval posebni oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu. Oddelek je preiskoval kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, obtožnica je bila nato vložena neposredno, brez sodne preiskave.
Umrl med prevozom v bolnišnico
Bil je ponedeljek, 5. december. Takrat komaj 21-letni Ograjenšek, doma s Celjskega, je malo pred 6. uro prišel v službo na policijski postaji Krško, njegov kolega, 25-letni policist Lesjak iz okolice Ptuja, pa je zaključeval izmeno. Bila sta najboljša prijatelja, skupaj sta se dve leti usposabljala ter se prvega oktobra, komaj dva meseca pred tragičnim dogodkom, zaposlila na policiji v Krškem. Tistega jutra sta se srečala v garderobnih prostorih v kleti.
Le nekaj minut zatem se je zgodila tragedija. »Ograjenšek je imel v rokah službeno pištolo beretto, pri tem pa ni upošteval ukrepov za zagotavljanje varnosti v prostorih policije in navodil o vzdrževanju orožja, pri rokovanju z orožjem ni ravnal s potrebno skrbnostjo,« je našteval tožilec Primož Suknaič. Obtoženi tako pred nastopom dela ni preventivno pregledal pištole v tako imenovanem lovilcu izstrelkov, ki se nahaja ob vhodu v prostore krške policije pri garaži, prav tako se v lovilcu izstrelkov ni prepričal, ali pištola deluje ter koliko nabojev je v nabojniku. S pištolo bi moral ravnati, kot da je napolnjena, prav tako ni upošteval osnovnega pravila, da se pištole ne sme usmeriti proti drugi osebi, če ni namere streljati. Vrsta napak in neprevidnosti je tako pripeljala do strela proti Lesjaku. Naboj mu je prestrelil desno nadlaket, vstopil v prsni koš in prestrelil srce. Zaradi odpovedi dihanja in delovanja srca ter izkrvavitve v prsno votlino je malo po 7. uri med prevozom v brežiško bolnišnico umrl.
Usposabljanje na daljavo
Med olajševalnimi okoliščinami je tožilstvo upoštevalo obtoženčevo mladost, nekaznovanost ter posledice, ki jih je smrt najboljšega prijatelja pustila na njem. Takoj po dogodku je bil namreč Ograjenšek zaradi hudega šoka nekaj časa hospitaliziran, zdravljenje pa še ni zaključeno. Med oteževalnimi okoliščinami je Suknaič izpostavil predvsem grobo kršenje pravil in predpisov varnega ravnanja z orožjem, zaradi česar je umrl njegov sodelavec na začetku policijske kariere in samostojnega življenja.
»Obtoženi ne bo dogodka nikoli pozabil,« je v zaključni besedi dejal Ograjenškov zagovornik Boris Kanduti. »Dejanje je takoj iskreno priznal in ga obžaloval, opravičil se je prijateljevim sorodnikom, ne nazadnje je izgubil tudi službo, ki so ji jo je tako zelo želel, saj je dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi.« Kot je dejal Kanduti, je bil Ograjenšek policist na začetku kariere in ni bil vešč rokovanja z orožjem. Pri tem je izpostavil tudi dejstvo, da je dveletno usposabljanje v času covidnih ukrepov potekalo na daljavo in ne v živo, kot pred uvedbo ukrepov oziroma po njihovem preklicu. Po njegovi oceni bi bilo tudi na strani delodajalca treba posvečati večjo skrb mlajšim policistom. »Kar pa ne pomeni, da obtoženi beži pred odgovornostjo,« je še dejal Kanduti.
Obe strani sta se tako strinjali, da je primerna kazen za dejanje eno leto in sedem mesecev zapora, kar bo Ograjenšek odslužil z družbeno koristnim delom v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Delo bo opravljal brez nadomestila, pod varstvenim nadzorstvom. Obdolžencu, ki si je s prvim junijem sicer našel novo službo, tudi ne bo treba plačati stroškov kazenskega postopka.
