Registrirana poraba čistega alkohola pri nas je lani znašala 10,62 litra na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 povečala skoraj za liter. Po porabi smo na sedmem mestu v Evropi. Kar se odraža tudi v prometu. V povsem konkretnih primerih. Pred nekaj dnevi so denimo celjski policisti obravnavali voznika, ki je imel v krvi dobra 2,5 promila alkohola, v avtu je imel tudi otroka. Ali pa ko so v Podlehniku policisti ustavili prehitrega 58-letnega motorista, ki so mu namerili 1,7 promila. Med postopkom jih je napadel in primorani so bili uporabiti prisilna sredstva. Policija je sicer letos odredila že več kot 323.000 alkotestov in dobrih tisoč strokovnih pregledov za droge. Ugotovila je več kot 10.600 kršitev, skoraj 400 voznikov so pridržali in odvzeli 7000 vozniških dovoljenj.
»Vozimo zgolj in samo trezni! Če dvomimo, ali smo trezni, naj ta dvom razbije tisti, ki ni užival alkoholnih pijač. Odstopimo ključe svojega avta, organizirajmo si prevoz. Vse te možnosti so boljše, kot da sedemo za volan. Alkohol kaj hitro lahko postane zlo, ki uničuje naše zdravje, odnose, življenja,« je pred ponedeljkovim začetkom akcije Slovenija piha 0,0, trajala bo do konca martinovanja, torej do nedelje, pozvala notranja ministrica Tatjana Bobnar. Policisti bodo poostreno preverjali alkoholiziranost v prometu, izvajali pa tudi preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje drog v organizmu. Kršitelje čaka kazen, tiste, ki jim bo pokazalo 0,0, pa nagrada v obliki kupona. Sodelovali bodo v žrebanju za udeležbo na koncertu Policijskega orkestra z gosti. Bobnarjeva je sicer dodala še en grozljiv podatek: od leta 2013 do 2018 je pri nas zaradi zastrupitve z alkoholom umrlo 25 oseb, mlajših od 25 let.
Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) za obdobje od leta 2013 do vključno 2021 se delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih nesreč v povprečju giblje okoli 29 odstotkov. Letos je do 15. oktobra nesrečo povzročilo kar 1231 alkoholiziranih oseb, povprečno so jim namerili 1,44 promila. Umrlo je 17 udeležencev, sporoča AVP. Devetinšestdeset nesreč so povzročili ljudje, ki so bili pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi, v njih je umrlo 11 udeležencev. Zaradi tistih pod vplivom alkohola in drog pa so ugasnila tri življenja. Med vzroki za nastanek nesreč pri alkoholiziranih povzročiteljih tudi letos prednjačita prehitra vožnja in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Kombinacija tega in alkohola je vse prevečkrat usodna, letos za kar 14 udeležencev.
Nadzorni centri se »izklapljajo«
Povprečna stopnja alkohola povzročiteljev smrtnih nesreč je znašala 1,7 promila. Vseh pet najbolj pijanih povzročiteljev je imelo v krvi nad 1,8 promila. Vsi so umrli. To so bili 51-letni motorist z 2,01 promila, ki je bil pozitiven tudi na droge, 52-letni voznik električnega skiroja brez zaščitne čelade in z 1,95 promila, 57-letni voznik osebnega avtomobila z 1,92 promila, 44-letni motorist z 1,83 promila in 66-letni voznik avtomobila z 1,82 promila.
Že pri 0,5 promila alkohola se verjetnost za prometno nesrečo poveča za dvakrat, pri 1,1 promila pa za osemkrat, je opozorila Bobnarjeva. AVP poudarja, da se s pitjem nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Na vid lahko pomembno vpliva že majhna količina alkohola. Zoži se vidno polje, vozniki vse težje zaznavajo dogodke na levi in desni, pride do »tunelskega vida«. Težje zaznavamo rdečo barvo, ki je v prometu precej pogosta in pomembna (semaforji, svetlobni znaki, prometni znaki, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih). Alkohol pa seveda vpliva tudi na reakcijski čas in ravnotežje.
