Bilo je proti koncu marca leta 2014, ko so na pediatrično kliniko v Ljubljani pripeljali poškodovanega štiriletnega fantka. Tja so ga iz novomeške bolnišnice premestili zaradi udarca s polenom po glavi, zdravniki pa so na njegovem telescu kaj kmalu odkrili še druge, starejše poškodbe, vse od zaraščenih zlomov do ožganin, ki so po mnenju izvedenca pediatrije, ki je kasneje pričal na sodišču, nastale z ugašanjem cigaret na malčkovi koži. Deček je v rešilcu medicinski sestri potožil, da ga je s polenom po glavi udaril oče, zaradi česar mu je počila lobanja. Nadaljnji pregledi so pokazali še, da otroka ob poškodbah in ožganinah nihče ni peljal k zdravniku. Zaradi surovega ravnanja staršev jima ga je novomeški center za socialno delo leta 2016 odvzel, odtlej je pod njihovim skrbništvom, zaradi različnih poškodb in bolezni ima trajne zdravstvene posledice, zato živi v zavodu. Oče Radenko Brajdič – Nuni in mama Bojana Jurkovič iz naselja Žabjak pri Novem mestu sta celo sojenje vztrajala, da otroka nista tepla ali se nad njim znašala, zato se tudi nista počutila kriva. Dokazi so kazali nasprotno. V začetku leta sta bila na novomeškem sodišču spoznana za kriva, a sta se tako tožilstvo kot obramba pritožila na sodbo. Na višjem sodišču v Ljubljani so sedaj prikimali prvotni odločitvi - dečkov oče gre v zapor za šest let in pol, njegova žena za leto in pol, je poročal časnik Slovenske novice. Oče je bil že večkrat za zapahi, mama v preteklosti dvakrat obsojena zaradi zanemarjanja otrok. Sicer sta zakonca v preteklosti že marsikaj pretrpela, pred dvajsetimi leti je zaradi udara elektrike umrl njun prvorojenec, kasneje pa zaradi bolezni še dva otroka, so še pisali v Slovenskih novicah.
Nad najranljivejše s sekiro in kladivom
O napadih na otroke, tudi smrtonosnih, smo v preteklosti na žalost že večkrat pisali. Poleti 2016 je za posledicami možganskih poškodb umrla dveletna »jeseniška deklica«. Njena mama Sanda Alibabić in njen partner Mirzan Jakupi sta jo namreč dlje časa zlorabljala, deklica je imela v svojem kratkem življenju zlomljenih več reber in ključnico, opekline, vbodne rane, nista je primerno hranila, puščala sta jo samo doma. Mamo so obsodili na 23 let zapora, dekličinega očima pa na dve leti manj. Pet let prej je v ljubljanskih Mostah umrla petletna deklica, ki jo je oče z devetega nadstropja bloka vrgel v smrt, nato pa zanjo skočil še sam. Malčica je padec z višine kakih 25 metrov na avto sicer preživela, a je zaradi hudih poškodb dva dni kasneje v bolnišnici umrla. Moški je bil pred tem nasilen do prve žene, kasneje tudi do dekličine mame, zaradi družinskega nasilja je šel tudi v zapor. V času pogojnega izpusta je znova navezal stik s partnerko in njuno hčerkico.
V slovenskih medijih se je v preteklosti na veliko pisalo o dvojnem umoru otrok v Sežani leta 2009. Kristina Mislej je bila obsojena na 20 let zapora, ker je zadušila štiriletnega sina in dveletno hčer. Izvedenec psihiatrije je ocenil, da je bila v času dejanja prištevna, ona pa je vseskozi vztrajala pri nedolžnosti, češ da je je otroka dala spat in šla gledat film. Pred štirimi leti so jo na njeno lastno željo iz zapora na Igu premestili v kaznilnico v Slavonski Požegi. Kazen se ji izteče aprila 2029. Spomnimo še na nekaj najhujših primerov iz slovenske črne kronike: dan pred božičem leta 2003 je Ivo Marolt v Mariboru s kladivom ubil hčeri, stari devet in enajst let, žena mu je nekako uspela pobegniti. Obsojen je bil na 30 let zapora. Istega leta je na Brezovici pri Ljubljani 21-letno hčer od blizu in do smrti ustrelila Dragica Jalševac. Krivdo je zanikala, obsojena je bila na dvanajst let zapora. Še nekaj let pred tem, bilo je novembra 1995, je 36-letnik iz Divače – z ženo sta bila sredi ločitve - s sekiro umoril sedemletnega sina in dvanajstletno hčer. Nato je sodil še sebi.
