»Hitrost 30 kilometrov na uro v urbanih središčih je še edina sprejemljiva, da pešec ob trku z avtom preživi,« je prepričan policijski inšpektor Robert Vehovec z Generalne policijske uprave (GPU). Izsledki različnih raziskav to potrjujejo. »Pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro se možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča za kar osem- do devetkrat. Ali drugače povedano: če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro namesto 30, na cilj ne pridemo bistveno prej, lahko pa se pot celo konča usodno,« je že večkrat opozorila tudi Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP).
Ker je prehitra vožnja še vedno vzrok za okoli 18 odstotkov nesreč, še vedno pa najpogostejši vzrok za tiste s smrtnimi žrtvami, se na agenciji zavzemajo za čim več tako imenovanih con 30, obenem pa opozarjajo na dobre prakse umirjanja prometa. Omejitev na nižjo hitrost v središču mesta izboljša prometno varnost, obenem pa zviša kakovost bivanja v njem. In, za nekatere presenetljivo, ne poveča gneče na cestah, prej obratno.
»Omejitev hitrosti prinaša višjo kakovost življenja v vse več evropskih mestih, to pa ima tudi pomemben družbenoekonomski učinek,« je na nedavni mednarodni konferenci o izboljšanju varnosti ranljivih udeležencev v cestnem prometu v Ljubljani poudarila Eva Michelaraki z državne tehnične univerze v Atenah. S sodelavcem Georgeem Yannisom sta se na podlagi 70 študij primerov iz 17 evropskih mest, ki so uvedla območja z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro, dokopala do ključnih ugotovitev: v povprečju se je število smrtnih žrtev na teh odsekih zmanjšalo za 37 odstotkov, našteli so za 38 odstotkov manj hujših poškodb in za skoraj četrtino (23 odstotkov) manj prometnih nesreč. V nekaterih mestih se lahko pohvalijo s še večjimi dosežki. »V Bristolu je bilo v tako imenovanih conah 30 za 63 odstotkov manj smrtnih žrtev kot prej, v Bruslju za 55 odstotkov manj,« je Michelarakijeva navedla najboljše prakse pri uvedbi omejitve hitrosti. Kot je dodala, so v nemškem Münstru ugotovili za 72 odstotkov, v Grenoblu pa za polovico manj hudo poškodovanih. V Londonu in Parizu se je po uvedbi območij z omejeno hitrostjo število prometnih nesreč na teh zmanjšalo za skoraj polovico.
V Walesu omejitev po celotni državi
»Da se po znižanju meje največje dovoljene hitrosti pojavi več zastojev, je mit,« sta še ugotovila grška raziskovalca. Nasprotniki tega ukrepa namreč kot negativno posledico najpogosteje navajajo prav večjo gnečo na cestah in podaljšan potovalni čas. Sodeč po raziskavi, so v Grenoblu zaznali za skoraj deset odstotkov manj kolon, v Bilbau pa za dva.
Območja s conami 30 so uvedli v številnih velikih (evropskih) mestih, prvi so bili leta 1992 v avstrijskem Gradcu, sledili so med drugim Stockholm, Brighton, London, Berlin, Dunaj, Firence, Amsterdam in leta 2015 s prvimi conami tudi Ljubljana. V vse več omenjenih mestih omejitev hitrosti ne velja le za določeno ulico ali okoliš, temveč na bolj ali manj vseh cestah v mestu (izvzete so nekatere mestne vpadnice).
Septembra lani pa je britanski Wales postal ena prvih držav na svetu, ki je hitrost na vseh urbanih področjih omejila na 30 kilometrov na uro. Škotska naj bi zgledu sledila prihodnje leto. Kakšne učinke je imela uvedba na državo, še ni jasno, sta pa grška raziskovalca Michelarakijeva in Yannis ocenila učinke, ki bi jih taka omejitev imela na Atene (kjer trenutno omenjenih con še nimajo). V desetih letih bi z zmanjšanjem števila prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih prihranili 130 milijonov evrov, 33 ljudi več bi preživelo, bilo pa bi tudi 83 manj hudo poškodovanih. Ugotovila sta, da večjih sprememb v gostoti prometa ne bi bilo, po drugi strani pa bi vozniki porabili za 48 milijonov litrov manj goriva, posledično bi z na tisoči ton manj izpustov Atenčani živeli v čistejšem mestu.
Največ nesreč v naseljih
»Sprejemanje omejitev hitrosti se v javnosti sčasoma izboljšuje, najbolje se nanje odzovejo pešci, kolesarji in uporabniki javnega potniškega prometa. Možen pa je tudi odpor voznikov osebnih avtomobilov. Omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro po vsem mestu je že dolgo pričakovan enoten ukrep za varnost v cestnem prometu, ki pri razmeroma nizkih stroških prinaša številne pomembne izboljšave,« je na konferenci AVP v Ljubljani še poudarila Eva Michelaraki. Številne študije kažejo, da se največ nesreč zgodi v naseljih, najranljivejši v prometu pa so pešci in kolesarji. »V EU je vsako leto med smrtnimi žrtvami v povprečju 5180 pešcev in 2160 kolesarjev. Leta 2021 je umrlo 7665 ljudi v urbanih območjih. Skoraj 70 odstotkov jih je bilo ranljivih udeležencev v prometu,« je na konferenci opozorila Jenny Carson, predstavnica Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC). Uvedba takih con in območij za umirjanje prometa pripomore prav k njihovi varnosti in boljšemu počutju.
