Konec novembra 2019 so (poklicni) kriminalci v pičlih osmih minutah oropali zakladnico muzeja na dresdenskem gradu, iz katere so odnesli več deset kosov zgodovinskega orožja in nakita, vključujoč 4300 draguljev, med drugim safirje, rubine in smaragde. Strokovnjaki so vrednost plena zaradi kulturnega in zgodovinskega pomena opisali kot neprecenljivo, lokalni mediji so poročali o milijardni škodi, v praksi pa so jo ocenili na 116,8 milijona evrov. Policija je večji del plena zasegla decembra lani s pomočjo štirih obtoženih, ki so v zameno za nižjo kazen s tožilstvom sklenili sporazum. Pred tem so za informacije, ki bi vodile do ukradenega zaklada, ponujali pol milijona evrov nagrade. Pet roparjev je bilo pred dnevi obsojenih na zaporne kazni od štirih let in štirih mesecev do šestih let in treh mesecev, šestega so krivde oprostili, štirje pa morajo ob tem plačati še kazen zaradi uničenja ključavnice in vitrine z nakitom. Sojenje je več kot leto dni potekalo v spremstvu do zob oboroženih posebnih enot nemške policije.

Šli v izvidnico

Roparji so kraj zločina, gre za enega najstarejših muzejev na svetu, podrobno preučili še pred usodno nočjo novembra 2019. V izvidnici so prežagali del rešetk na oknu in jih pritrdili nazaj, s čimer so si olajšali poznejši vstop v stavbo. Operacijo so izpeljali v borih osmih minutah. S požigom električne omarice (dva od roparjev morata poravnati tudi škodo zanjo) so onemogočili alarm, dva sta se stlačila v osrednji razstavni prostor, kjer sta s sekiro in drugim orodjem mrzlično udrihala po steklenih vitrinah in grabila vse, kar jima je prišlo pod roke. Vzela bi še več, a je bila okenska odprtina preozka za večje kose. Varnostnika v muzeju naj bi po kamerah spremljala dogajanje, a sta bila neoborožena in po navedbah nemškega Spiegla zato nista posredovala. Ob prihodu policije na kraj zločina roparjev že davno ni bilo več. S taksijem so pobegnili v Berlin, zaklad pa verjetno odnesli s seboj. Ob vlomu v muzej so na stavbi in parkirišču povzročili za okoli milijon evrov škode.

Nekatere dragocenosti so verjetno za vedno izgubljene, roparji namreč vztrajajo, da ne vedo, kje so, 31 dragocenosti iz zakladnice Zeleni svod pa so lani vendarle vrnili. Predmeti iz 17. in 18. stoletja so bili v izredno slabem stanju, opraskani, zarjaveli, na nekaterih manjkajo diamanti. Po navedbah strokovnjakov so bili poškodovani zaradi vlage, skladiščenja in tudi čiščenja. V muzeju so bili kljub temu neizmerno veseli njihove vrnitve.

Zloglasna družina kriminalcev

Roparji, dva od šesterice sta bila v času podviga mladoletna, drugi v zgodnjih dvajsetih, so del zloglasne arabske družine Remmo s tesnimi povezavami v kriminalnem podzemlju. Četverico so prijeli leto dni po ropu, dva nekaj mesecev pozneje. Mladeniči so stari znanci policije, dva že prestajata kazen zaradi kraje štiri milijone evrov vrednega stokilogramskega spominskega zlatnika iz berlinskega muzeja leta 2017, ki sta ga do avta za pobeg odpeljala kar v samokolnici. Družini Remmo so v zadnjih letih zasegli 77 nepremičnin v vrednosti več kot devet milijonov evrov, saj naj bi jih financirala z nezakonito pridobljenim denarjem, izvirajoč iz različnih kaznivih dejanj. 

Priporočamo