Julija pred dvema letoma so naše organe pregona kolegi iz Bosne in Hercegovine obvestili, da so izsledili in v Banjaluki aretirali danes 47-letnega slovenskega državljana Danijela Borojevića, sicer doma iz Bistrice pri Tržiču. Takrat je vse kazalo na to, da se je pot enega najbolj iskanih kriminalcev, ki ga slovenska policija išče vse od leta 2002, ko je sredi Celja s pomagači oropal Krekovo banko v Prešernovi ulici, v bližini stavbe celjskega sodišča, s tem končala. A do izročitve Borojevića Sloveniji vse do danes ni prišlo, zato je Borojević še vedno na Interpolovi tiralici najbolj iskanih kriminalcev.

Pa vendar je celjsko sodišče do zadnjega upalo, da mu bo vabilo na včerajšnji predobravnavni narok vročeno, a se to ni zgodilo, zato mu ni preostalo drugega, kot da ga tik pred zdajci prekliče. »Sodišče je vročalo vabilo obtožencu v Bosni in Hercegovini (BiH) prek ministrstva za pravosodje. A vročitev vabila obtožencu na narok, razpisan za sredo, ni izkazana, zato smo pri ministrstvu zaprosili za informacijo o zadržkih v zvezi z vročitvijo,« je na naše poizvedovanje pojasnila predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli. Kot je še pojasnila, je obtoženec tako državljan Republike Slovenije kot tudi BiH. »Obtoženec je namreč pridobil državljanstvo BiH med postopkom za izročitev Sloveniji, zaradi česar so organi BiH postopek izročitve Sloveniji prekinili. BiH namreč svojih državljanov ne izroča, ne glede na to, da je obtoženec tudi slovenski državljan,« še pojasnjujejo na celjskem sodišču. In še, da je zoper obtoženca že več let razpisana mednarodna tiralica in izdan evropski nalog za prijetje in pridržanje, ki pa do sedaj ni bil realiziran, kar pomeni, da obtoženca v tem času niso zalotili na ozemlju nobene izmed držav članic EU. Vsaj sodišče takšne informacije do sedaj ni prejelo. »Sodišče sicer lahko izpelje predobravnavni narok tudi brez obtoženčeve navzočnosti, a le pod pogojem, da bo vročitev vabila obtožencu na narok izkazana, saj ima obtoženec zagovornika, ki je v njegovem imenu zoper obtožnico vložil ugovor. Ker je sodišče ugovor zavrnilo, pa je ta postala pravnomočna 14. februarja letos. A obtoženec zaradi nedosegljivosti v postopku do sedaj še ni bil zaslišan, kar je eden izmed zakonskih pogojev za sojenje v nenavzočnosti. Dejstvo, da je obtoženec slovenski državljan, je v skladu z zakonom o kazenskem postopku tudi ovira, zaradi katere sodišče sojenja ne more odstopiti BiH,« še navaja Giacomellijeva.

Do absolutnega zastaranja še devet let

Vse kaže, da je Borojević pri izogibanju slovenskim oblastem izredno spreten. Pravzaprav je svojo spretnost dokazal že ob izvedbi ropa, saj je tudi svoje takratne pomagače speljal na led in pobegnil. Da je bil prav Borojević vpleten v rop Krekove banke, je na sojenju, ki se je začelo leta 2003, potrdil njegov pajdaš Edis Nuhanović. V rop pa sta bila vpletena še Hajni Košir in njegovo takratno dekle Barbara Knep, ki je bila v času ropa v banki tudi zaposlena. Vsi trije, razen Borojevića, ki naj bi pobegnil s celotnim plenom, z okoli 30 milijoni takratnih tolarjev, so bili tudi že obsojeni in so kazni odslužili. Kot je ugotovilo sodišče, naj bi Košir tako Nuhanoviću kot Borojeviću pomagal z nasveti, jima priskrbel maskirna oblačila in v gozdu v Košnici pri Celju uredil skrivališče tako za oblačila kot ukradeni denar. Devetindvajsetega maja 2002 sta se Nuhanović in Borojević odpeljala v mesto in oborožena vstopila v banko takoj, ko ju je Knepova obvestila, da v banki ni nobene stranke. V banko sta vstopila, ko sta bili za bančnim okencem Knepova in še ena njena sodelavka, ki se ji o ropu ni niti sanjalo. Eden od roparjev jima je v glavo nameril orožje in ju prisilil, da sta v torbo zložili ves denar, ki je bil takrat v blagajni, zatem pa ju zvlekel v trezor in ju tam zaklenil. Roparja pa sta pobegnila skozi zadnja vrata banke do cerkve pri Savinji, kjer ju je z avtom čakal Košir, ki ju odpeljal do Košnice. Nuhanović je na sodišču celoten potek ropa priznal, zagovarjal pa se je, da ga je k ropu nagovoril Borojević, ki mu je po uspešnem ropu obljubil tudi nagrado, ki pa je nikoli ni dobil. Čeprav je Knepova sodelovanje pri ropu zanikala, je tožilstvu uspelo dokazati, da je v času ropa načrtno v blagajni hranila precej več gotovine, kot bi je smela, kar je bilo tudi v nasprotju s pravili banke. Prav tako ji je tožilstvo očitalo še nekaj nezakonitih fiktivnih transakcij, zaradi česar je bila obsojena na štiri leta zapora, Nuhanović je bil obsojen na pet let in dva meseca zapora, Košir pa na šest let in pol. Slednji se je po prestani kazni pozneje znašel za rešetkami tudi zaradi vpletenosti v kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s prepovedanimi drogami. Borojević pa se našim organom pregona, kot kaže, še naprej spretno izogiba. A zadeva bo absolutno zastarala šele maja 2032, torej je še devet let časa.