Konec letošnjega aprila se je v Mariboru v blokovskem naselju ob Ljubljanski ulici zgodil srhljiv zločin. Sedeminštiridesetletni Mehmeti Š. je sredi belega dne z bejzbolskim kijem brutalno pretepel 34-letno Mariborčanko. Napadel jo je iz zasede, ko je nič hudega sluteč na zelenici v bližini svojega doma česala psa. »Evo ti, k..., na,« je rekel in jo pričel pretepati. Najprej jo je udaril po glavi, jo nato poškropil s solzivcem in nadaljeval z udarci po vsem telesu. Vprašati se je mogoče, kako dolgo bi brutalnež s kijem tolkel po nesrečni ženski, če ne bi posredoval nekdanji policist, ki je storilca pregnal in poklical pomoč.
Zlomil ji je lobanjo,
poškodoval možgane
Reševalci so prispeli hitro in žrtev odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, od koder so policiji nekaj minut po sprejemu sporočili, da je izredno hudo poškodovana predvsem po glavi (zlomil ji je lobanjo, utrpela je odrgnino možganov) in zaradi tega v smrtni nevarnosti. Zdravniki so 34-letnici rešili življenje.
Policisti so osumljenega prijeli kmalu po dejanju in ga kazensko ovadili zaradi poskusa umora. Preiskovalni sodnik je sledil zahtevi tožilstva in zoper Mariborčana odredil pripor, saj se je pokazalo, da sta bila v ozadju napada maščevanje in ljubosumje ter da napadalec 34-letnice že dalj časa ni pustil pri miru.
Za poskus umora kazenski zakonik predpisuje kazen od 15 do 30 let zapora, a tožilstvo zoper 47-letnika ni vložilo obtožnice, ampak predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni ustanovi. Sodni izvedenec, psihiater Mladen Vrabič, je namreč ocenil, da je bil Mehmeti Š. zaradi duševne motnje in možganske okvare v času dejanja neprišteven, neprištevna oseba pa za storjeno ni kazensko odgovorna. A še preden je sodnica Maša Blažeka razpisala obravnavo za izrek varnostnega ukrepa, se je primer zasukal na glavo. Za mnenje o prištevnosti obdolženca je sodišče naknadno angažiralo še komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, ki pa se ni strinjala z Vrabičevo oceno o neprištevnosti 47-letnika. O obdolženčevi sposobnosti razumeti pomen dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje je komisija zapisala, da je bila (zgolj) bistveno zmanjšana. Sodnica je soočila psihiatra Mladena Vrabiča in Petra Preglja, ki je zastopal komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ker je sodni senat obravnavo v tem delu označil za tajno, podrobno stališče psihiatrov javnosti ni doseglo, smo pa neuradno izvedeli, da soočenje ni bilo uspešno, saj sta psihiatra tudi po njem vztrajala vsak pri svojem. Tožilca Tilna Iviča je očitno bolj prepričal psihiater Pregelj, saj je sodišču predlagal, da se spis vrne na tožilstvo, kjer bo pristojna tožilka primer ponovno proučila in se odločila, ali bo zoper 47-letnika vložila obtožnico. Sodišče je predlogu ugodilo in začetek postopka preložilo za nedoločen čas.
