Nekdanji ljubljanski okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je bil prejšnji teden na celjskem okrožnem sodišču obsojen na 9000 evrov denarne kazni zaradi obrekovanja in razžalitve, je obtožen tudi precej hujšega kaznivega dejanja, ki se nanaša na nepošteno sojenje. Na celjskem okrajnem sodišču so nam potrdili, da je celjsko tožilstvo na njihovo sodišče zoper Radonjića že pred časom vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja.
Po naših neuradnih informacijah naj bi celjsko tožilstvo obtožni predlog vložilo zaradi spornih Radonjićevih potez na odmevnem sojenju Milku Noviču, ki se je moral zagovarjati zaradi suma umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Še pred koncem sojenja sta ga policiji naznanila Jamnikova vdova in njen pooblaščenec, odvetnik Miha Kunič.
Prepovedal vprašanja in nagnal tožilko
Kot smo izvedeli, sta Radonjiću v naznanilu kaznivega dejanja očitala več nepravilnosti na sojenju in jih podkrepila z nekaterimi podatki iz sodnega spisa v zadevi Novič. Radonjić na sojenju Noviču med drugim ni dovolil vprašanj o morebitni pristranskosti sodnega izvedenca Mitje Štularja, tožilki in Kuniču pa je prepovedal, da bi bila navzoča med merjenjem signala v Novičevem stanovanju. Prav tako je pooblaščencu vdove prepovedal, da bi bil prisoten ob izvedbi rekonstrukcije poti od Novičevega doma do restavracije, pred katero so umorili Jamnika, rekonstrukcijo pa je Radonjić nazadnje opravil tudi brez navzočnosti porotnikov in članice senata iz sodniških vrst.
Kuniču je na obravnavah večkrat prepovedal postavljati vprašanja ali pa mu je omejil število vprašanj. Tožilko Blanko Žgajnar je na enem izmed narokov napodil iz sodne dvorane in kljub temu nadaljeval obravnavo. Na eni izmed prvih obravnav prav tako ni dovolil enemu izmed porotnikov, da bi postavil vprašanje priči.
Radonjić naj bi samoiniciativno vpogledal tudi v spis s sojenja Michelu Stephanu (obsojenemu zaradi napeljevanja k umoru Janeza Plavca, zaposlenega na Kemijskem inštitutu) in se nanj skliceval, ne da bi dejstva iz vzporednega sojenja pridružil Novičevemu spisu. Prav tako je sam odprl kuverto s tulcem, ki ga je na glavno obravnavo prinesel Novič, s čimer naj bi onemogočil izvedbo DNK-analize. Na enem izmed narokov naj bi Radonjić na zapisnik diktiral, da je predsednik okrožnega sodišča odvetniški zbornici podal predlog za odvzem odvetniške licence odvetniku Kuniču, čeprav to ni bilo res, naknadno pa je citirano iz zapisnika izbrisal …
Naznanitelja sta Radonjiću zato očitala, da je zavestno in namenoma kršil določila zakona o kazenskem postopku, vse z namenom, da bi Noviča oprostil.
Grozi mu do tri leta zapora
Kaj od očitanega je nazadnje pristalo tudi v tožilskem obtožnem predlogu, ni znano, vsebino obtožbe smo namreč včeraj neuspešno poskušali preveriti tudi pri Radonjiću in odvetniku Franciju Matozu.
Nekdanjemu sodniku zaradi suma kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja grozi zaporna kazen do treh let. Po kazenskem zakoniku je kaznivo, če sodnik pri vodenju sojenja ali ob izreku sodbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi vpletenim v sojenju bodisi škodoval ali jih favoriziral. Kaznivo je tudi, če sodnik sodno odločbo opre na dejstva, za katera ve, da ne obstajajo, ali pa so podtaknjena z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
Tovrstni kazenski pregoni sodnikov, kaj šele njihove obsodbe, so sicer sila redki. Po podatkih statističnega urada v zadnjih desetih letih zaradi krivičnega sojenja ni bil pravnomočno obsojen nihče. Pred leti je bil sicer na pet let zapora in 19.622 evrov denarne kazni pravnomočno obsojen celjski sodnik Milko Škoberne, vendar ne zaradi krivičnega sojenja, temveč zaradi prejema podkupnine in zlorabe položaja. Obsojen je bil, ker je v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in goljufij.
