Na celjskem okrožnem sodišču sodijo trem specialistom splošne kirurgije Branku Breznikarju, Zlatanu Tkalcu in Jani Pečovnik, ki jim obtožnica očita malomarno zdravljenje Velenjčana Dejana M., ki je pred 14 leti in pol umrl po laporoskopski operaciji črevesja zaradi septičnega šoka.

Tokratno sojenje je bilo mučno, saj je predsednica senata, sodnica Maja Manček Šporin, na sodišče kot priče povabila svojce pokojnega Dejana M., ki so ga marca 2010 na urgenci celjske bolnišnice sprejeli zaradi zapore črevesja. A pri njegovem zdravljenju so nastali hudi zapleti, ki naj bi bili, po prepričanju tožilstva, posledica malomarnega zdravljenja obtoženih kirurgov. Velenjčana je operiral Breznikar, pozneje sta nad njim bedela takrat dežurni kirurg Tkalec in sobna zdravnica Pečovnikova. Breznikar je na več mestih s škarjami poškodoval pacientovo tanko črevo, a je dejal, da je rano saniral in zašil. Po posegu ga ni namestil na intenzivni oddelek, niti odvzel vzorcev tkiva za mikrobiološko analizo ali predpisal antibiotične terapije. Nihče ni posumil na vnetni proces, čeprav je tožil o močnih bolečinah. Dejan M. je po treh dneh doživel septični šok in umrl, piše v obtožnici, ki jo zastopa tožilka Nadja Sovinc.

»Nismo avtomehanična delavnica«

Ivo M., oče pokojnega, je potrdil vse, kar je leta 2015 že povedal v preiskavi in je prebrala predsednica senata Maja Manček Šporin. »Zdravnik se je do mene in hčerke, ko sva Dejana pripeljala na urgenco, vedel zelo arogantno. Ko mu je hčerka, ki je bila patronažna sestra, predlagala določene ukrepe, ji je dejal, da niso avtomehanična delavnica, kjer bi kar vsak popravljal 'šraufe',« je v preiskavi povedal oče pokojnega. In opisal, da je bil sin naslednji dan vidno spremenjen, v obraz je bil rumen, tožil je, da ga bolijo moda.

O hudih bolečinah in zatečenih modih je potožil tudi partnerici Petri T. Kot je povedala, Dejan nikoli ni bil bolan, niti ni nikoli tarnal, pri svojem zdravniku je bil le dvakrat v življenju, pa še to zaradi potrdil, ki jih je potreboval za službo in kredit. Zdaj že pokojna sestra oškodovanca je o dogajanju v celjski bolnišnici zdravniški zbornici poslala pismo in v njem podrobno opisala, kaj vse se je takrat dogajalo, pa se ne bi smelo. Kot smo še slišali, pa sta se partnerica in oče pokojnega odpovedala vložitvi premoženjskopravnega zahtevka, saj se je bolnišnica z njimi poravnala in izplačala odškodnino. Kar pomeni, da so na neki način vsaj deloma priznali krivdo oziroma odgovornost.

Izbljuvanega niso pregledali

Sodnica je včeraj prebrala tudi zapisnik z zaslišanja sestre pokojnega v preiskavi. Žal pa je letos tudi ona umrla in glavne obravnave ni dočakala. Opisala je, da je njen brat bolečine v trebuhu začutil po zaužitju sendviča in se takoj odpravil v velenjski zdravstveni dom, kjer je najprej dobil neke tablete. Ker so bile po nekaj urah bolečine le še hujše, so ga v drugo napotili na celjsko urgenco, med potjo do Celja pa je Dejan ves čas bruhal. »Ob sprejemu sem medicinsko sestro opozorila na temno zeleno izbljuvano vsebino in jo vprašala, ali jo bodo pregledali. Pa se je le obrnila stran,« je v preiskavi povedala pokojna sestra oškodovanca. In dodala, da sama iz šole ve, da bi moral zdravnik izbljuvano vsebino pogledati. Brata je skupaj z njegovo partnerico obiskala tudi na dan, ko je umrl. »S Petro sva bili pred intenzivo, ko sva slišali zaposlene, kako so se pogovarjali o nekem fantu, ki da se mu slabo piše. Takrat se mi še sanjalo ni, da govorijo o mojem bratu,« je povedala v preiskavi in dodala, da so brata 45 ur pustili, da je sepsa naredila svoje.

Sodišče bo v nadaljevanju zaslišalo še nekaj prič, večinoma zdravstvene delavce. Zaslišali pa bodo tudi strokovno pričo z ljubljanske medicinske fakultete, infektologa Janeza Tomažiča. Obtoženi Breznikar je sicer v zagovoru dejal, da sta k nesrečnemu zapletu v tem primeru prispevala splet nesrečnih okoliščin, ki jih nikoli ne moreš predvideti, in redka bakterija klostridija, ki je povzročila hudo reakcijo.