»Na železniški progi Ljubljana–Dobova se je ob 11.08 iztiril podstavni voziček potniškega vlaka. Na vlaku je bilo 50 potnikov, po prvih informacijah poškodovan ni bil nihče. Železniška proga je na odseku Kresnice–Litija zaprta,« so 11. maja lani sporočali s Slovenskih železnic. Policija pa je navedla, da se je po prvih ugotovitvah iztirjenje zgodilo na vozlišču kretnice in da je nastala večja materialna škoda. Kot so še dodali na PU Ljubljana, nadaljujejo zbiranje obvestil o okoliščinah zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst prometa. V zvezi s tem incidentom je včeraj na zatožno klop sedel 25-letni Rok Klenovšek iz Loke pri Zidanem mostu, ki je bil v času nesreče, v kateri je nastalo za 600.000 evrov škode, odgovorni prometnik na železniški postaji Kresnice. Obtožen je povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti.
Tožilka Maja Ulčar je predstavila obtožnico, v kateri piše, da je bil Klenovšek kot prometnik na železniški postaji Kresnice odgovoren za pravočasno zavarovanje vozne poti vlaka s centralnega mesta. Pri odpravi vlaka številka 608 z drugega tira ni pravočasno prestavil kretnice v pravilno lego, temveč je to storil med navozom vlaka, zato sta se iztirili zadnja os lokomotive in sprednja os prvega potniškega vagona. Kolesa so obstala na kamnitih tleh proge, prav tako je bilo na desni strani kompozicije poškodovanih več lesenih pragov. S tem je družbi Slovenske železnice – Infrastruktura in Slovenske železnice – Potniški promet oškodoval za skupno 600.000 evrov. Kaznivo dejanje je storil iz malomarnosti, saj je zaradi vzdrževalnih del strojevodji vlaka 608 izdal splošni nalog za vožnjo vlaka po nepravem tiru in s tem signal – dovoljenje za dohod – z navpično dvignjenim loparčkom, ne da bi se pri tem zavedal, da vlak lahko iztiri. Ni pravočasno premaknil kretnic, pa bi se glede na svoj položaj odgovornega prometnika tega moral in mogel zavedati, je zapisano v obtožnici.
Ni sprejel pogojne kazni
Sodnica Ana Babnik je Slovenske železnice že povprašala, ali bodo zoper obtoženega vložile premoženjskopravni zahtevek, prejela je nikalen odgovor. Nato je tožilka predstavila svoj kaznovalni predlog za primer, če bi se odločil za priznanje krivde. Predlagala je sankcijo opozorilne narave, torej pogojno kazen, in sicer poldrugo leto zapora, vendar mu ne bi bilo treba za zapahe, če v preizkusni dobi dveh let ne bi storil novega kaznivega dejanja. Pojasnila je, da je sicer zagrožena kazen do pet let zapora, pri predlogu pa je upoštevala, da Klenovšek še ni bil kaznovan, težo kaznivega dejanja in druge okoliščine.
Obtoženi, ki je še vedno zaposlen na Slovenskih železnicah, je na sodišče prišel sam, povedal je, da se bo zagovarjal brez odvetnika. A je bil med narokom kar precej izgubljen, kar za človeka, nevajenega sodnega postopka, seveda ni nič čudnega. Ko ga je sodnica vprašala, ali očitke tožilstva priznava ali ne, je začel razlagati, kaj se je zgodilo med nesrečo, a ga je sodnica hitro prekinila. Povedala je, da se mora v tej fazi postopka izjasniti le o krivdi. Na koncu je iz njegovih besed izluščila, da kaznivega dejanja ne prizna in da po njegovem mnenju potek dogodkov ni bil tak, kot je navedeno v obtožnici. Sledi torej sojenje, a se zaradi tega, ker ne gre za nujno (priporno) zadevo, ne bo začelo prav kmalu. Do takrat si Klenovšek vseeno še lahko najde odvetnika, kar sta mu tako sodnica kot tožilka dobrohotno svetovali. Ne nazadnje se lahko obrne tudi na brezplačno pravno pomoč.
