Zaradi napačno parkiranega avta ob Celovški v Ljubljani je avgusta 2015 izbruhnil prepir, ki se je končal s hudo poškodbo glave enega od udeležencev. Takrat 71-letni Ivan U. je ob padcu vznak na asfaltna tla utrpel tako imenovana poškodbeni subduralni hematom in poškodbeno subarahnoidalno krvavitev, zlom lobanjskega dna in obtolčenino možganov. Šestinpetdesetletnega Marka Kuharja, ki prihaja iz Tolmina, zaposlen pa je na notranjem ministrstvu, so zdaj zaradi tega obsodili na pogojno kazen šest mesecev zapora. Za rešetke mu ne bo treba, če v dveh letih ne stori novega kaznivega dejanja. A sodba še ni pravnomočna – zagovornik Miha Kunič je že napovedal pritožbo na višje sodišče. »Ta sodba je sramotna,« je komentiral Kuhar, ko je zapustil sodno dvorano.
Zagovarjal se je, da je dan pred dogodkom pri bloku zaparkiral avto, ker mu je njegova lastnica že pred časom povedala, da ga ima od ponedeljka do petka vseskozi na parkirišču. Za šipo je pustil listek s svojo telefonsko številko. Zvečer pa je dobil grozeč klic, naj avto umakne. Šel je na parkirišče, a ni bilo nikogar, le v bližini je za zaklenjenimi vrati dela bloka videl starejšega gospoda. Hotel se je pogovoriti z njim, a je gospod odšel.
Naslednji dan ga je poklicala lastnica zaparkiranega avta in rekla, da »stari gospod« zganja cirkus in naj vozilo raje umakne. Prišel je po službi, a ugotovil, da so tudi njega zaparkirali, in sicer z zlatosrebrnim oplom. Klical je na številko, s katere je bil klican prejšnji večer, a se nihče ni oglasil. Sta pa nekaj minut pozneje prišla moški in ženska, Ivan U. in njegova hči, za katero se je izkazalo, da je lastnica opla. Po obtoženčevih besedah se je vnel prepir, ker avta ni hotela umakniti, mu je pa vseskozi pred obrazom mahala z avtomobilskimi ključi. Čutil se je potisnjenega v kot in na koncu ni videl druge rešitve, kot da ji ključe vzame in avto premakne sam. Ko pa je iztegnil roko, ga je zanjo trdno zagrabil Ivan U. Instinktivno jo je skušal osvoboditi, je povedal, Ivana je odrinil od sebe, nato pa se sklonil, da bi pobral svoje ključe, ki so mu padli na tla. Nenadoma je zaslišal top udarec in na tleh zagledal Ivana. Če bi videl, da bo padel, bi ga poskušal prestreči, je zatrdil in obžaloval, kar se je zgodilo.
Milejša oblika krivde
Ivana U. na glavni obravnavi niso mogli zaslišati, ker je leta 2019 umrl. V sodni preiskavi pa je opisal, kako ga je soseda klicala, da jo je nekdo zaparkiral. Ko je klical na telefonsko številko, ki je bila v avtu, ga
je moški na drugi strani začel zmerjati. Zvečer je pri bloku opazil nekega moškega, a se z njim ni hotel
pogovarjati. Naslednje popoldne pa je dobil klic, naj odmakne avto. Ko sta s hčerjo odšla na parkirišče, da bi to storila, ju je moški začel zmerjati. Ker z žaljivkami ni nehal, je hčeri rekel, naj avto pusti in kliče policijo. Nato je moški hčeri hotel vzeti ključe, njega pa je prijel in močno odrinil, da je padel. Da bi moškega zagrabil za roko, je Ivan odločno zanikal. To je potrdila hči in tudi priče, ki so dogajanje opazovale iz stanovanj.
Ko je na koncu sodnica Sinja Božičnik odločala, kaj je res in kaj ni, se je oprla predvsem na izpoved oškodovančeve hčerke in prič. In sicer, da je Kuhar Ivana U. z obema rokama odrinil in da je bil tisti čas obrnjen naravnost proti njemu. Sodnica je verjela, da so bili vsi vpleteni takrat razburjeni. »Ampak nobene pravice niste imeli oziroma nobenega opravičila ni, da ste ravnali tako, kot ste,« je povedala Kuharju. Ni pa sledila tožilstvu, da je to storil naklepno (zagrožena kazen do pet let zapora), v tem primeru bi Ivana U. recimo udaril, je dejala. Po njeni oceni je šlo za tako imenovano nezavestno malomarnost (zagrožena kazen do dve leti zapora), kar pomeni, da bi se moral in mogel zavedati, da zaradi njegovega ravnanja oškodovanec lahko pade in se poškoduje. »Če z obema rokama porineš oziroma odrineš starejšega in manjšega človeka na ravnih asfaltnih tleh, se lahko zgodi, da bo padel – to bi morali imeti v mislih,« je razložila.
