Predstavniki države, med njimi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob, ostro obsojajo nasilje in incidente, do katerih je prišlo ob sobotni Paradi ponosa v Mariboru. Enega od aktivistov so namreč po dogodku pretepli in je pomoč poiskal na mariborski urgenci. Policisti so bili po paradi obveščeni o dveh primerih napadov.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X poudarila, da je njeno sporočilo jasno: »Vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, je vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave. Incident na mariborski Paradi ponosa ostro obsojam in pozivam pristojne institucije, da strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti, z ustrezno podporo žrtvam. Vedno in povsod se moramo postaviti po robu homofobiji, transfobiji, interfobiji in vsem oblikam nestrpnosti ter vsakršnega nasilja.«
Napade je obsodil tudi premier Robert Golob. »Ne samo, da je nasilje povsem nesprejemljivo in ga je treba sankcionirati, neprimerne so tudi reakcije nasprotnikov parade, ki udeležencem preprečujejo mirno zbiranje in izražanje mnenj,« so ga citirali v njegovem kabinetu.
»Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da takšne incidente preprečimo in da ustvarimo družbo medsebojnega spoštovanja in solidarnosti,« je prek omrežja X sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Da je fizični napad na Paradi ponosa nesprejemljiv in vsega obsojanja vreden, je na omrežju X poudarila tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. »Prav tako sovražni govor desne politike, ki s tem legitimira takšna dejanja, namesto da bi jih obsodila. Za boljši svet je potrebno graditi družbo solidarnosti in strpnosti, ne nasilja in razdvajanja,« je dodala.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v zvezi z napadom na aktivista v objavi na omrežju X ocenila, »da gre za strahopetno dejanje manjšine, saj je večina že večkrat dokazala, da želimo vse posameznike enakovredno vključiti v delovanje skupnosti«. Prepričana je, da samo skrajna manjšina nasprotuje raznolikosti in vključenosti naše družbe.
Pri Inštitutu 8. marec pa so ocenili, da ima nasilje na tretji mariborski paradi ponosa »svojega odkritega političnega podpornika v vseh, ki ga legitimirajo, a tudi v naraščanju naše indiference«.
Najmanj dva incidenta
Kot so danes sporočili organizatorji dogodka, Mladinski kulturni center Maribor, je nekaj deset nasprotnikov parade že pred začetkom prireditve prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo.
Med kulturno-umetniškim programom sta se nato po njihovih informacijah nedaleč od Trga svobode zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila policiji. Prav tako so seznanjeni z vsaj enim napadom, ki se je zgodil po zaključku uradnega dela parade, ko so se udeleženci že razkropili po mestu.
Šlo je za napad na mariborskega aktivista LGBTQIA+, performerja in pisca Renata Volkerja, ki je na družabnih omrežjih objavil svojo fotografijo v rešilnem avtomobilu s pripisom: »After party je na urgenci.« Za Večer je pojasnil, da je odšel s prireditve proti domu po Trgu Leona Štuklja, ko je za njim prišlo več oseb, ki so ga napadle, brcale in teple, nato pa pobegnile.
Boštjan Velički s Policijske uprave Maribor pa je za medije povedal, da so na prireditvi opravljali naloge varovanja, pri čemer na prireditvenem prostoru niso obravnavali kršitev. So pa na podlagi prijave obravnavali dve kršitvi javnega reda in miru v bližnjem gostinskem lokalu.
Po koncu javnega shoda so bili obveščeni o dveh primerih napadov. V enem primeru je skupina mlajših moških v središču mesta pretepla moškega, ki je pomoč poiskal v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, v drugem primeru pa so moškega zmerjali in vanj metali jajca, do fizičnega napada pa ni prišlo.
Policisti sicer še zbirajo obvestila o dogodkih.
O nasilju so poročali tudi udeleženci junijske Parade ponosa v Ljubljani.