Dvainpetdesetletni Sebastjan Ferfolja iz Mirna na Krasu je leta delal kot medicinski tehnik. Bil je velik športni navdušenec, gorski tekač, kolesar, vedno v pogonu. Vse do nedelje, 6. avgusta 2017, ko se mu je zgodila huda prometna nesreča. Med vožnjo z motorjem (z dvema kolesoma spredaj) je nesrečno zavil na bankino in naletel na kamen. Vrglo ga je čez motor, dva ali tri metre je letel po zraku in nato pod cesto obležal na hrbtu. Najprej so ga z rešilcem odpeljali v novogoriško splošno bolnišnico dr. Franca Derganca, nato pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center. Obe zdravstveni ustanovi zdaj toži, češ da sta ga zdravili v nasprotju s profesionalno skrbnostjo in da sta sokrivi za težke zdravstvene posledice. Okrožno sodišče v Novi Gorici mu je pred dnevi z vmesno sodbo dalo prav, da sta bolnišnici zagrešili zdravniško napako. Ferfoljeva odvetnica Nina Cek ne dvomi, da se bosta toženki zdaj pritožili. Če pa bo odločitev v tej obliki vendarle postala pravnomočna, bo sodišče odločalo še o višini odškodnine. Ferfolja, ki so ga letos dokončno invalidsko upokojili, zahteva dobrih 216.000 evrov.

Takoj bi morali slikati hrbtenico

Po nesreči je rentgen v novogoriški bolnišnici pokazal zlom drugega vratnega vretenca. Ker naprava za računalniško tomografijo ni delovala, so ga odpeljali v italijansko Gorico, kjer so zlom vretenca potrdili in odkrili še zlom dveh reber. Še isti dan so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so ga operirali na vratnem vretencu. Ferfolja pravi, da jih je po operaciji opozarjal, da čuti še bolečine v prsnem košu, a so to pripisali pnevmotoraksu in zlomljenim rebrom. Štirinajstega avgusta so ga odpustili v domačo oskrbo z navodilom, naj nosi vratno opornico. Na prvi kontroli jih je, pravi, izrecno opozoril na bolečino v hrbtu. Opravili so rentgen vratne hrbtenice in pljuč, ki pa nista pokazala posebnosti. Šele na naslednji kontroli, ko je ponovno tožil nad bolečinami v hrbtu, so naredili rentgen celotne hrbtenice in ugotovili zlom šestega vretenca. Po operaciji, ki je bila 2. oktobra, se je njegovo stanje zelo poslabšalo. Najprej je bil nepokreten, potem se je z veliko truda nekako postavil na noge, a na koncu se je stanje znova poslabšalo. Zdaj je veliko v postelji, hitro je izčrpan, ima hude bolečine.

Ferfolja je prepričan, da je prav pozna zaznava poškodbe šestega vretenca bistveno vplivala na potek zdravljenja in rehabilitacijo. Sodišče mu je na podlagi ugotovitev izvedenca dr. Mirana Vrabla dalo prav. Razsodilo je, da sta bolnišnici opustili dolžno ravnanje, ker nista takoj po prometni nesreči nista opravili CT ali rentgenskega slikanja hrbtenice. Zdravnica, ki ga je oskrbela na kraju, je pričala, da so ga našli pod cesto, ležal je na hrbtu, do njega so lahko prišli šele s pomočjo gasilcev. Povedal ji je, da krajši čas ni čutil rok, nato pa je čutil mravljinčenje v rokah in nogah. Zdelo se ji je, da gre za večji obseg poškodb. Obe bolnišnici sta zatrjevali, da ni nič kazalo na poškodbo hrbtenice oziroma da ni tožil zaradi bolečine v tem predelu. A je sodišče ocenilo, da bi morali ob nesreči, kakršna je bila ta, opraviti celotno diagnostiko. Opozorilo je, da je Ferfolja povedal, da ga vse boli. Morali bi predpostaviti, da zaradi močne bolečinske prizadetosti ne more ciljano prepoznati vsake bolečine posebej, piše v sodbi.

Počasno sesedanje

V UKC so zatrjevali, da ga, tudi če bi že prej vedeli za poškodbo šestega vretenca, ne bi takoj operirali. Prioriteta je bila operacija vratnega vretenca. Po oceni izvedenca pa obstaja velika verjetnost, da v primeru, da bi takoj ugotovili vse poškodbe, do tako hudih nevroloških težav, kot jih ima danes, ne bi prišlo. Veliko bolje bi bilo že, če bi ga recimo operirali tri tedne po nesreči. Kajti posledice na hrbtenici verjetno niso nastale takoj, pač pa je počasi prihajalo do dodatnega sesedanja in poslabšanja položaja hrbtenice. In če bi za poškodbo šestega vretenca vedeli takoj, bi bil tudi vseskozi pod zdravniškim nadzorom.

Po zatrjevanju UKC so nevrološke težave posledica operacije šestega vretenca in zapleta, na vse to pa da so pacienta opozorili pred operacijo. Vendar pa je sodišče na podlagi mnenja izvedenca potrdilo povezavo med opustitvijo slikanja hrbtenice ob nastanku poškodbe in nevrološkimi posledicami po operaciji skoraj dva meseca pozneje. Dejanski obseg škode, ki je nastala kot posledica neustrezne obravnave pri zdravljenju, pa bo ugotavljalo po pravnomočnosti sodbe.