Po oceni oziroma po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) je bilo lani na globalni ravni posiljenih ali spolno napadenih 370 milijonov mladoletnic, kar pomeni, da je bila vsaka osma deklica ali dekle žrtev spolnega napada. »To kaže na alarmantno razširjenost spolnega nasilja nad otroki,« so zapisali v poročilu in opozorili, da imajo taki napadi uničujoče posledice na otroke.

Ko so v oceni upoštevali še spletno in verbalno nasilje, je število žrtev mladoletnic zraslo na 650 milijonov. To pomeni, da je bila žrtev vsaka peta trenutno na svetu živeča še ne polnoletna deklica. Med bolj ogrožene skupine spadajo mladoletnice v negotovih položajih in na kriznih žariščih med begunci ali migranti. Verjetnost, da v takih okoliščinah postanejo žrtve spolnega nasilja, zraste za kar četrtino, v določenih okoliščinah pa celo za polovico.

Žrtve tudi dečki

Spolno nasilje ni omejeno zgolj na deklice, saj so žrtve pogosto tudi dečki in fantje. Po ocenah Unicefa je bilo posilstvu ali spolnemu napadu izpostavljenih od 240 do 310 milijonov mladoletnikov, kar je vsak enajsti na svetu. O spolnem nasilju nad dečki se manj govori, kar v Unicefu pripisujejo globoko ukoreninjenim normam in stigmatizaciji žrtev.

Porast števila žrtev so opazili v starostni skupini med 14 in 17 leti. Druge študije so pokazale, da so žrtve zlorabe v otroštvu večkrat kot vrstniki zlorabljeni tudi v odraslosti. Mimogrede, številke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prikazujejo še bolj črno sliko sveta. Po njihovi oceni je v povprečju žrtev spolnega nasilja v času mladoletnosti vsaka peta ženska in vsak peti moški. Prvo globalno oceno o spolnem nasilju nad mladoletniki so izdelali na podlagi nacionalnih študij, izvedenih v 120 državah in ozemljih med letoma 2010 in 2022. V tem času so našteli več kot milijardo žrtev, je potrdila predstavnica za stike z javnostmi Sara Alhattab.

Posilstvo kot orožje

»Priča smo grozljivemu spolnemu nasilju na vojnih območjih, kjer posilstvo in nasilje na osnovi spola mnogokrat uporabljajo kot orožje,« je izsledke obsežne raziskave povzela izvršna direktorica Unicefa Catherine Russel. »Spolno nasilje nad otroki je madež na naši vesti,« je še izpostavila. Spolno nasilje povzroča globoke in dolgoročne, trajne travme. Otrok storilca običajno pozna in mu zaupa, spolni napadi pa se običajno zgodijo v prostorih, kjer bi se otrok moral počutiti varno. »Travma žrtve pogosto zaznamuje za vse življenje,« je bila še jasna.

Spolno nasilje med otroki ne pozna meja in ni omejeno ne na določeno regijo ne na kulturo. Regije z največ žrtvami so podsaharska Afrika (79 milijonov deklic in deklet), vzhodna in jugovzhodna Azija (75 milijonov), srednja in južna Azija (73 milijonov) ter Evropa in Severna Amerika (68 milijonov).