Stanje na področju vzpostavljanja reševalnega pasu se izboljšuje, a je voznikov, ki se ob zastoju ne razvrstijo pravilno, še vedno precej. Kazen je razmeroma visokih 200 evrov, a jih policija po mnenju Zavoda Reševalni pas spiše premalo.
Pred dnevi je Zavod Reševalni pas na družbenih omrežjih objavil videoposnetek nevestnega voznika osebnega avtomobila, ki je kar 20 kilometrov vozil po avtocesti med Postojno in Ljubljano tik za rešilcem na nujni vožnji. Zgražanja vredno, moralno sporno in predvsem nevarno početje bi voznika, če bi ga policisti izsledili, stalo 300 evrov. Podobno visoka je tudi kazen za tiste voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ob zastojih na avtocesti: 200 evrov. A policija po mnenju Zavoda Reševalni pas pobere še premalo kazni za omenjena prekrška. Kršiteljev je po njihovi oceni namreč še vedno veliko in vsekakor več, kot jih je kaznovanih.
Še pred nekaj leti so policisti za nepravilno razvrščanje ob zastojih napisali mizerno malo, manj kot deset kazni na leto. V koronskem letu 2020 je bilo za ta prekršek izdanih zgolj sedem plačilnih nalogov. Po mnenju Anžeta Albrehta iz Zavoda Reševalni pas »smešno malo«. Lani so policisti zaznali že 42 kršitev, letos pa do konca julija 40. Po oceni policije se kultura voznikov glede vzpostavljanja reševalnega pasu izboljšuje, večje število kršitev v letošnjem letu pa povezujejo z več zgostitvami prometnih tokov.
Je napočil čas za globe?
»V Zavodu Reševalni pas smo več let zagovarjali predvsem politiko ozaveščanja, saj je bilo treba ljudem ponuditi možnost, da jim vzpostavljanje reševalnega pasu preide v kri. Menim, da je zdaj, po skoraj desetih letih resnično intenzivnega ozaveščanja, napočil skrajni čas, da se začne prekrškarje kaznovati. 42 izdanih plačilnih nalogov lani je mnogo bolje kot prej, a še vedno, glede na število kršiteljev, premalo. Verjamemo, da se je število izdanih glob dvigovalo in se dviga tudi zaradi nenehnega pritiska z naše strani, saj redno objavljamo dejansko stanje ob zastojih in tako si mnogi ne morejo več zatiskati oči in trditi, da je zadeva neproblematična,« je povedal Albreht in s prstom pokazal tako na policijo kot na Dars, češ da bi skupaj lahko naredili več.
Prosijo za napise na portalih
»Dars smo prosili za vračilo transparentov na nadvoze, kar so naredili konec junija, preventivnih napisov na portalih pa še vedno ni, čeprav je jasno, da so zelo opazni in tudi o reševalnem pasu lahko napišemo kratko in čustveno sporočilo voznikom, in to bi zagotovo pomagalo tudi ob zastojih. Policija bi lahko jutranje prometne konice izkoristila tudi za občasno kaznovanje tistih, ki menijo, da reševalni pas nima smisla, skupne številke pa preko medijev posredovala voznikom. Prepričani smo, da bi bile številke pobranega denarja velike,« je še dodal Anže Albreht iz Zavoda Reševalni pas.
Glede na njihove objave bi se dalo sklepati, da je nevestnih voznikov res vse manj, da pa med tistimi, ki se ne držijo pravil in nenazadnje tudi prometne olike, prednjačijo poklicni vozniki. Albreht temu prikimava: »Ne govorim le o voznikih tovornega prometa, tudi o taksistih, dostavljavcih, prevoznikih potnikov. Težave so širše. Prva v vrsti je varnostna razdalja. Velik tovornjak premikati po tem, ko se ustavi pol metra za spredaj vozečim, je nemogoče, zato pa venomer ponavljamo, da je potrebno voziti na primerni varnostni razdalji in reagirati takoj, ko nam hitrost pade pod 60 kilometrov na uro in se promet začne zaustavljati.« Tudi na AMZS ugotavljajo, da je stanje boljše, pa vendarle: »Menimo, da je treba nadaljevati aktivnosti za krepitev ozaveščenosti voznikov, da lahko že eno samo vozilo, ki ni pravilno razvrščeno ali ki izkorišča reševalni pas, onemogoči pravočasno prispetje reševalcev na kraj nesreče, pri čemer vemo, da je zlasti ob hujših poškodbah oziroma reševanju življenj pomembna vsaka sekunda. «
Kako lahko opravičujete
vožnjo za rešilcem?
In kaj se lahko zgodi voznikom, ki se vozijo tik za vozilom na nujni vožnji? Tudi oziroma celo po vzpostavljenem reševalnem pasu... Še pred dvema letoma je bila kazen zelo nizka, zgolj 80 evrov. Zdaj je primernih 300. A policisti so jih leta 2020 napisali zgolj osem, lani 14 in letos sedem. Konkretnega voznika z omenjenega videoposnetka niso kaznovali, saj brez sodelovanja prijavitelja to ni mogoče, na posnetku pa je zakrita tudi registrska tablica. »Žal se še vedno najdejo posamezniki, ki izkoristijo hitrost vozila na nujni vožnji. Število teh kršitev ostaja nizko, si pa želimo, da jih sploh ne bi bilo več,« je dejala Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave. Drugačna so opažanja Zavoda Reševalni pas. »Taki vozniki nas niti ne šokirajo več, saj je tega na dnevni bazi veliko. Bolj smo razočarani nad komentarji in pogromom, ki ga doživljajo te objave, češ kaj je to takega, saj je vozil le na malo prekratki varnostni razdalji, saj rešilec ni vozil z več kot 130 na uro in podobno. Naravnost zgroženi smo, koliko ljudi opravičuje prekratko varnostno razdaljo, čeprav je prav ta največkrat vzrok za trčenja na avtocestah in hitrih cestah,« je ogorčen Anže Albreht in posebej opozarja, da mora voznik, recimo rešilca, potem paziti še na nekoga, ki se mu je prilepil na zadek. Če pa bi prišlo še do nesreče, bi to pomenilo, da bi nekdo, ki nujno potrebuje pomoč rešilca, prišel do nje mnogo kasneje. »Policija sicer trdi, da se še najdejo posamezniki, ki to počno, sam trdim, da tega ni tako malo, a verjamem, da reševalci in gasilci resnično nimajo volje, poguma in časa, da bi zadeve prijavljali, dokazovali in morebiti še hodili na zaslišanja. Tudi sam imam predvsem slabe izkušnje s prijavljanjem kršiteljev, tako da tukaj gre bolj za srečo, da nekoga pač policija zaloti na terenu in ga tudi obravnava,« je še dodal Albreht.
