Dvainosemdesetletni Dennis Jones, lastnik ranča na severu ameriške Virginije, je bil od nekdaj prijeten, pozitiven, dobro razpoložen gospod. Otroka in vnuki so ga oboževali, svoj prosti čas je po upokojitvi namenjal aktivizmu – največ je pomagal priseljencem. Na novo pot je stopil, ko je na facebooku spoznal Jessie. Ločen je bil že dolga leta, pogrešal je žensko v svojem življenju. Po večmesečni izmenjavi sporočil sta si bila z Jessie zelo blizu, od družine se je oddaljil, na njeno pobudo je investiral v kriptovalute. Čeprav je ni še nikoli srečal, ji je tako zelo zaupal, da ji je dal ves svoj denar. Ko ga je zmanjkalo, pa je izginila brez sledu. Bil je ponižan, osramočen, brez ficka in s strtim srcem. S tem ni zmogel živeti. Marca letos si je vzel življenje.

Dennis je bil žrtev niti ne več tako zelo nove, a izjemno aktualne in iz dneva v dan bolj »priljubljene« ljubezenske prevare, prepletene z investicijsko prevaro s kriptovalutami – pig butchering. »Pojem klanje prašičev opisuje pristop prevarantov, ki naporno in dolgotrajno pridobivanje žrtvinega zaupanja primerjajo s pitanjem prašiča pred njegovim koncem,« v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT komentirajo nenavadno poimenovanje prevare. O tem pojavu so prvič pisali lani, ko so prevaro zaznali v Sloveniji, pred kratkim so v enem dnevu prejeli dodatni dve prijavi. V tujini število tovrstnih goljufij strmo narašča. A čeravno večina tarč oziroma žrtev ne stori samomora, je razplet v vseh primerih enak – izguba vsega vloženega denarja.

Prvi stik prek aplikacij za zmenke

»Tipično za to prevaro je, da je prvi stik običajno vzpostavljen prek aplikacij za spletne zmenke, komunikacijo pa se nato preusmeri na aplikacije za hipno sporočanje, kot sta telegram in whatsapp,« navaja Jasmina Mešić iz centra SI-CERT. Prevarant lahko stik vzpostavi tudi prek SMS-sporočila. Med grajenjem zaupanja žrtvi počasi, a vztrajno ponuja poslovno naložbo, sebe predstavlja kot strokovnjaka, žrtev pa prepričuje, da se bosta na pot kriptovalut podala skupaj in varno.

Ko žrtev v to privoli, jo napoti na lažno spletno mesto ali aplikacijo (ki je videti pristna), vendar jo nadzira prevarant. Žrtvi tako prikazuje nerealne donose. Sprva jo spodbuja k vlaganju manjših zneskov, tu in tam dovoli izplačilo dobička, s čimer jo prepriča o zakonitosti in varnosti postopka. Vložki se povišujejo, dobiček na lažni platformi pa raste. Ko vloži ves denar, prevarant izgine, žrtev pa ostane brez vsega. Podatka, v katerem jeziku je potekala komunikacija pri najnovejših primerih prevare pri nas, na SI-CERT nimajo, domnevajo pa, da v angleščini. »Goljufi se običajno skrivajo za lažnimi profili mladih in privlačnih žensk iz denimo Azije ali vzhodne Evrope,« še pravi Mešićeva. Vložki so bili sprva manjši, 250 evrov, sčasoma pa so se poviševali. Ena od slovenskih žrtev je nedavno izgubila 70.000 evrov.

Pregon skoraj nemogoč

V SI-CERT ocenjujejo (ker takih podatkov sicer ne zbirajo), da pri pig butcheringu prevaranti v prvi vrsti ciljajo na mlade moške, medtem ko se v »klasičnih« ljubezenskih prevarah med tarčami najpogosteje znajdejo starejše ženske. Gre predvsem za osamljene vdove, ki iščejo družbo in pogovor, zato to starostno skupino še vedno vidijo kot bolj ranljivo in dovzetno za tovrstno manipulacijo. Pri goljufiji pig butchering komunikacija poteka hitreje, saj uspe nepridipravom žrtev že v nekaj tednih prepričati, da odpre trgovalni račun in izvede prvo nakazilo. Pri klasičnih prevarah pa lahko od prvega stika do prošnje za denar mine tudi več mesecev. »Ocenjujemo, da se pri ljubezenskih prevarah goljufi nahajajo v afriških državah, recimo Nigeriji in Gani, medtem ko gre pri pig butcheringu za enake storilce kot pri kriptoprevarah. Ti pa so razpršeni po državah vzhodne Evrope in Azije,« še dodaja Jasmina Mešić iz centra za kibernetsko varnost. Policijski pregon je zaradi tega skorajda nemogoč, po podatkih FBI je organom pregona uspelo dobiti nazaj nekaj ukradenega denarja, ujeli pa niso niti enega samega goljufa.

Žrtve iščejo druge žrtve

Profesor ekonomije na univerzi v teksaškem Austinu John Griffin in študent Kevin Mei sta v najaktualnejši študiji ocenila, da so goljufi s tovrstnimi prevarami v zadnjih letih povzročili za okoli 75 milijard ameriških dolarjev premoženjske škode. Primeri, ki sta jih vzela pod drobnogled, so se povečini začeli s ​SMS-sporočilom​, poslanim na »napačno« številko. Tiste, ki so se odzvali nanje, so skušali zvabiti v nakup kriptovalut. Investicije so lažne, goljufi pa izginejo, ko si naberejo dovolj denarja.

Griffin in Mei sta potrdila ugotovitve predhodnikov, da so mnogi pošiljatelji prvotnih sporočil, ki žrtve zvabijo v kriminalne mreže prevare, tudi sami žrtve. Običajno gre za žrtve trgovine z ljudmi na jugovzhodu Azije. Organizatorji, povečini gre za kitajske kriminalne tolpe, jih z obljubami dobro plačanih služb zvabijo v Kambodžo ali Mjanmar, ujamejo v svoje lovke in prisilijo k sodelovanju pri goljufijah, pri čemer včasih uporabijo silo, udarce, v skrajnem primeru pa jih celo mučijo. Če ne zaslužijo dovolj ali pa nočejo sodelovati, jih po pisanju CNN mlatijo z električnimi palicami ali pa silijo k stotinam počepov ali sklec. Po ocenah Združenih narodov v različnih halah po svetu proti njihovi volji zadržujejo več kot 200.000 ljudi. V takem kompleksu je skoraj leto dni preživel tudi Rakeš. Mladi Indijec se je prijavil za službo računalničarja na Tajskem, podpisal je pogodbo, če ne bi sodeloval z goljufi, so mu grozili smrtjo. Pristal je v kompleksu v Mjanmaru. Da ne bi začutil srda tistih, ki so ga zaprli, je postal prevarant in začel ljudem, kot je Dennis z začetka članka, pošiljati romantična sporočila. Deloval je pod krinko Klare Semjonov, ruske investitorke iz Salt Lake Cityja. »Tri četrtine ljudi nasede sladkim besedam in lažni ljubezni,« je po poteku pogodbe in izpustu na svobodo lani povedal za CNN. Sam sicer misli, da so ga izpustili le, ker je bil ušiv goljuf. »Z nami so ravnali kot s sužnji,« je še dodal.

Letna oškodovanja na svetovni ravni se merijo v milijardah, po podatkih FBI so samo v ZDA leta 2023 prevaranti v kriptogoljufijah nagrabili skoraj pet milijard dolarjev, tri četrtine od tega v prevarah pig butchering. Od leta prej se je število goljufij povišalo za 50 odstotkov. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so lani in letos evidentirali manj prijav ljubezenskih prevar kot prejšnja leta, do avgusta letos zgolj 16. »Pig butchering umeščamo v skupino ljubezenskih prevar, posebne kategorije ne vodimo, zato tudi nimamo ločenih podatkov o oškodovanjih,« pojasnjuje Jasmina Mešić. Najvišje posamično oškodovanje so odkrili leta 2022, šlo je za 110.000 evrov, tistega leta, torej predlani, pa je povprečno oškodovanje znašalo 31 tisočakov. 

Kaj storiti?

Takoj ko žrtev ugotovi, v kaj je vpletena, naj v celoti prekine in blokira komunikacijo z goljufom. Na klice in sporočila naj ne odgovarja. Naj bo videti, kot da ne obstaja več. Morebitno nakazilo denarja naj prijavi policiji, na banki pa preveri možnosti reklamacije. Četudi začnejo goljufi dodatno pritiskati in groziti, naj tarča zgodbam ne nasede. Izsiljevanje se ne bo nikoli končalo. Ne glede na poslani znesek.