Pred dnevi se je v ljubljanskih Mostah zamaskirani ropar pripeljal z e-skirojem in z nožem zagrozil naključnemu občanu ter mu ukradel nahrbtnik. V Novi Gorici so policisti obravnavali kršitev javnega in miru – 48-letni domačin je v roki držal nož in kladivo, ker je bil »vznemirjen zaradi dejanj druge stanovalke«. V Piranu je skupina moškega vprašala, če je taksist, ta pa jim je nato začel slediti in jih preganjal z nožem v roki. Policisti so ugotovili, da je šlo za 42-letnega domačina, ki je grozil naključnim mimoidočim. V Ljubljani na Viču se je na Teslovi ulici v začetku julija spor med partnerjema na javnem prostoru sprevrgel v krvavi obračun. Moški je do smrti zabodel svojo partnerko.

Nož oziroma »ostri predmet«, kot so včasih nekoliko skrivnostni policisti v svojih poročilih, je pogosti spremljevalec kaznivih dejanj, tako blažjih kot tudi tistih najhujših. Slednje samo po sebi ni nič novega, je pa na slovenskem prostoru še vedno relativno sveža zadnja sprememba zakona o orožju, po katerem velika večina bodal (v praksi naj bi šlo največkrat za nože z dvostranskim rezilom) ni več kvalificirana kot hladno orožje.

Sprememba nabora hladnega orožja

Vrsto let je zakonodaja med nedovoljeno hladno orožje uvrščala boksarje, bodala, bajonete, buzdovane, gumijevke in druge predmete, ki so prirejeni za napad. Julija 2021 pa je državni zbor sprejel novelo zakona o orožju, ki je med drugim spremenila tudi definicijo hladnega orožja. To so po novem »predmeti, kot so boksarji, hladno orožje prikrito v druge predmete splošne rabe, kot so bodala skrita v sprehajalno palico, boksar na držalu noža, britvica prikrita v kreditno kartico in podobno, ter bodala na vzmet, metuljček bodala, gumijevke, tonfe in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.« Tako med hladno orožje še vedno spadajo noži na vzmet in »metuljčki«, ne pa druge različice bodal.

Oženje nabora hladnega orožja se v policijski statistiki odraža pri upadu zaseženega orožja. Med letoma 2014 in 2020 so policisti letno zasegli med 452 in 809 kosov hladnega orožja. Že v letu 2021, ko je (sredi avgusta) začela veljati spremenjena zakonodaja, je število kosov zaseženega orožja padlo na 282, naslednje dve leti pa na 129 oziroma 210.

Če so podatki o manjšem številu zaseženega hladnega orožja zgovorni sami po sebi, pa ni mogoče preveriti, ali je zaradi »legalizacije« nekaterih vrst bodal več kaznivih dejanj ali kršitev javnega reda in miru s to vrsto orožja. Na generalni policijski upravi so nam pojasnili, da pri beleženju kaznivih dejanj in prekrškov evidence ne vodijo na način, da bi pokazala pri koliko kaznivih dejanjih ali prekrških so storilci uporabili bodalo.

Na ministrstvu za notranje zadeve kljub temu ocenjujejo, da policija po spremembi zakona o orožju glede nošenja hladnega orožja ni zaznala sprememb na področju zagotavljanja javne varnosti in obravnave nasilnih kaznivih dejanj.

Različne interpretacije

Informacijo, da naj bi policisti od zadnje spremembe zakonodaje zasegli predvsem manj bodal, ki so po novem v večji meri dovoljena, smo preverjali tudi pri enem izmed večjih trgovcev z vojaško opremo. Kot so nam pojasnili, sami svoje ponudbe, v kateri so tudi vojaški in preživetveni noži, bistveno niso spreminjali, so pa iz prodaje umaknili metuljček nože, tako da zaenkrat nudijo zgolj tako imenovane vadbene metuljček nože brez rezil.

So nam pa potrdili, da sta tako stara kot tudi nova zakonodaja dopuščali različne interpretacije, kakšen nož oziroma bodalo spada med hladno orožje in ga zato ni dovoljeno prodajati ali pa prenašati naokrog. Različne interpretacije naj bi se pojavljale tako med inšpektorji, ki nadzorujejo prodajo različnih vrst nožev, kot tudi med policisti, ki naj bi bili včasih bolj, drugič manj strogi.