Bled. 47-letni Boštjan Lavtar iz Šutne pri Kranju je pogrešan že več kot leto dni. Na Bledu, kamor je sicer redno zahajal in kjer bi bil lahko tudi zadnje dni pred izginotjem, so se odločili, da še enkrat pregledajo zahteven teren v širši okolici soteske Vintgar, natančneje samo sosesko, pa območje Homa, obrobje med naselji Podhom, Zasip in Gorje ter tolmune in jame na Borštu. Območje so razdelili na več sektorjev ter organizirali iskalni štab, ki ga je vodila blejska civilna zaščita. Sodelovali so gorski reševalci, jamarji, potapljači, vodniki reševalnih psov, gasilci, policija. Skupaj je bilo na terenu okoli 80 ljudi. Pogrešanega niso našli.
500 prijav na leto
Bojan Kos s Policijske uprave Kranj je ob tem pojasnil, da oseba velja za pogrešano, vse dokler se je ne najde žive ali ni identificirano njeno truplo. Čeprav je omenjeni Lavtar pogrešan od 7. aprila lani, je bila sobotna akcija že vnaprej načrtovana in pripravljena: »Za zdaj novih podatkov o pogrešani osebi nimamo. Če pa ima kdor koli kakšne koristne informacije o njem, pa pozivamo, da jih sporoči na številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200.«
Policija sicer po celi državi vsako leto obravnava kar 500 prijav pogrešanih oseb, od tega gre v tretjini primerov za otroke in mladostnike. Zelo veliko je tudi starejših, predvsem takih z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi. Nekaj je tudi izgubljenih v gorah, kar nekajkrat se zgodi, da iščejo izgubljene gobarje. Na policiji ugotavljajo, da polovico odraslih pogrešanih najdejo že v dveh ali treh urah po prijavi, po desetih urah pa že 70 odstotkov vseh, po 24 urah 80 odstotkov. »Skrbi preostalih 20 odstotkov, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja večja verjetnost, da potrebujejo pomoč. Za otroke do 14. leta pa velja, da jih je čez 90 odstotkov pogrešanih najdenih nekje v štirih urah po prijavi,« je še razložil Bojan Kos.
Nekaj pogrešanih se vrne domov samih, okoli tretjina je takih. Slabo tretjino najde policija, prav tako slabo tretjino najdejo starši, svojci, prijatelji, sosedje. Nekaj jih najdejo v bolnišnicah, žal pa je kakih deset odstotkov najdenih mrtvih. Največkrat zaradi naravne smrti, nesreče ali samomora.
Vsak lahko prijavi
S policije so sporočili še nekaj podrobnosti, kako iskanja sploh potekajo. Pogrešanje lahko prijavi vsak. Ni treba, da ste sorodnik pogrešane osebe. Za policijo je bistveno, da osebo poznate in da lahko daste koristne informacije, ki bi pomagale pri iskanju. Prijavo lahko podate na kateri koli policijski postaji ali na številko 113, in to čim prej od izginotja. Policija potem zbere potrebne infmoracije o osebi, o videzu, o tem, kje se ponavadi giba, kje je bila opažena nazadnje, ugotavlja tudi motiv za odhod od doma in podobna. Nato steče konkretna iskalna akcija na terenu. Običajno s službami, ki so za to usposobljene. Se pravi gorski reševalci, jamarji, gasilci, potapljači, vodniki reševalnih psov in drugi.
Če se osebe kljub vsem aktivnostim ne najde, jo policija uvrsti na seznam pogrešanih oseb, ki je na njihovih spletnih straneh tudi javno objavljen.
