Ker je bil obsojen na najvišjo predpisano kazen za umor – 30 let zapora, je imel morilec dveh pomočnikov sodnega izvršitelja Branko Krklec možnost, da se pred pravnomočnostjo sodbe pritoži še na vrhovno sodišče. Kot nam je pojasnil njegov zagovornik Marko Meznarič, pa so vrhovni sodniki v teh dneh pritožbo obrambe v celoti zavrnili, hkrati so zavrnili tudi pritožbo tožilstva. Krklec je zdaj tudi pravnomočno obsojen na 30 let zapora, na vrhovno sodišče pa se lahko obrne še z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Pijani Krklec se je s pomočnikoma sodnega izvršitelja zapletel v prepir, odšel v hišo po pištolo in iz neposredne bližine oba ustrelil.

Odšel v hišo po pištolo in ju ustrelil

Nekdanji slikopleskar bo moral prestajati dolgo zaporno kazen, ker je februarja 2022 ustrelil in umoril dva pomočnika sodnega izvršitelja, 27-letnega Aleksandra K. in 42-letno Natašo Z. K. Pri Krklecu, ki je bil pred usodnim dnem že deložiran iz svoje hiše v Rogaški Slatini in je živel med vinogradi v vasici Škofije nad Šmarjem pri Jelšah, sta se pomočnika izvršitelja oglasila po nalogu sodišča. Odpeljati sta nameravala 600 evrov vreden osebni avtomobil citroen v lasti Krklečeve žene, ki ga je sodišče zarubilo. Pijani Krklec (v krvi je imel od 1,3 do 1,8 promila alkohola) se je s pomočnikoma sodnega izvršitelja zapletel v prepir, odšel v hišo po pištolo in iz neposredne bližine oba ustrelil. Aleksander je umrl že na kraju, Nataša pa kmalu zatem v bolnišnici.

Obtoženi je krivdo ves čas zanikal in se predstavljal kot žrtev. »Zakaj so z menoj tisti dan delali to, kar so? Dejanje obžalujem, se pa ne strinjam s tem, kar so mi naredili. Morali bi se postaviti v mojo kožo,« se je branil.

Zatrjeval, da se je počutil ogroženega

Tako na celjskem okrožnem kot tudi nato na celjskem višjem sodišču je bil obsojen na enotno kazen 30 let zapora, obramba in tožilstvo pa sta izkoristila dodatno možnost pritožbe na vrhovno sodišče. Tožilstvo je zmotila obrazložitev sodbe višjega sodišča, da Krklec ni moril iz nizkotnih nagibov, še precej več pripomb k sodbama okrožnega in višjega sodišča pa je imela obramba. Po njenem mnenju naj bi verbalni in nato fizični konflikt izzval kasneje umorjeni Aleksander, Krklec pa naj bi najprej streljal v zrak, s čimer je hotel pomočnika izvršitelja prestrašiti, ker se je počutil ogroženega. Krklec je ves čas poudarjal, da ga je Aleksander iz neposredne bližine poškropil s solzivcem.

Obramba je bila prav tako prepričana, da bi moralo sodišče angažirati novega sodnega izvedenca psihiatrične stroke, saj sta se mnenji izvedencev Dušana Lundra in Petra Preglja nekoliko – po mnenju obrambe pa tudi ključno – razlikovali. Obregnila se je tudi ob dejstvo, da sta pomočnika izvršitelja prišla po ženin, ne Krklečev avtomobil. To je po mnenju obrambe pomembno, saj uboj, ki ga storilec zagreši zaradi postopka in odločitev sodišč, avtomatično pomeni umor in bistveno višjo kazen (od 15 do 30 let zapora namesto od 5 do 15 let zapora). Zato je obramba zagovarjala stališče, da Krklec ni mogel izvršiti umora zaradi rubeža, ker avtomobila pač niso rubili njemu. Toda ne obramba ne tožilstvo s svojimi argumenti vrhovnih sodnikov nista prepričala.

Priporočamo