Še ne dve leti stara Danka Ilić je 26. marca letos izginila z dvorišča družinske počitniške hiše v Banjskem polju pri kraju Bor na vzhodu Srbije, kjer se je igrala z mamo in bratcem. V obsežni iskalni akciji, v kateri je sodelovalo na stotine gasilcev, policistov, vojakov in prostovoljcev, je niso našli. So pa 4. aprila aretirali zaposlena na lokalnem komunalnem podjetju, Dejana Dragijevića in Srdjana Jankovića. Sprva naj bi oba priznala, da sta deklico povozila s službenim avtom, Dragijević pa naj bi nadalje natančno opisal, kako jo je z golimi rokami zadavil. Truplo naj bi odvrgla na deponiji, dva dni kasneje pa naj bi ga njegov brat in oče prestavila nekam drugam.
Janković se je branil z molkom, kasneje pa kategorično zanikal vpletenost v dekličino izginotje, enako je kasneje storil tudi kolega, umaknil priznanje in zanikal, da bi deklico sploh kdajkoli srečal. V priporu sta že od začetka aprila, razen domnevnega priznanja Dragijevića pa ju ne z izginotjem ne z domnevnim umorom deklice ne povezuje niti en dokaz. Na višjem tožilstvu v Zaječarju imajo do 4. oktobra čas (pol leta od aretacije in pripora), da zoper njiju podajo obtožnico.
Bioloških sledi ni ...
Za srbski Blic so na tožilstvu (že večkrat) potrdili, da bodo obtožnico podali v zakonskem roku. Tako na policiji kot na tožilstvu so prve dni in tedne po aretaciji samozavestno razlagali o celem kupu dokazov, na podlagi katerih naj bi osumljenca zaprli do konca življenja. Sčasoma se je izkazalo, da to ni res.
V preiskavi so zaslišali 25 oseb, tudi Dankine starše, a nobena od prič ni videla zločina in ni imela nobenih drugih informacij o njem. Bioloških sledi deklice v avtu, v katerem naj bi umrla, kljub natančni analizi na stotine vzorcev niso našli, prav tako ne na oblačilih, nožih, sekiri in drugem orodju, ki so ju zasegli osumljencema. (GPS v avtu je pokazal le, da sta se osumljena s službenim avtom v času Dankinega izginotja vozila nekje v bližini območja.) Trenutno tako ni niti enega materialnega dokaza, ki bi ju povezoval z umorom deklice. Pravzaprav sploh ni dokazano, da je deklica umrla, kaj šele, da je umrla nasilne smrti. Kaj bi torej na tožilstvu sploh lahko spisali v obtožnici?
Obtožnica ali izpust osumljenih?
Materialnih dokazov torej ni, še vedno pa se tožilstvo lahko sklicuje na Dragijevićevo prvotno priznanje, ki ga je kasneje umaknil. Na sodišču pa bi bilo, da odloča, ali verjame prvotnemu natančnemu opisu zločina in priznanju ali pa kasnejšemu zankanju.
»Tožilstvo poda obtožnico, a po morebitni pritožbi obrambe ima zadnjo besedo izvenobravnavni senat, ki jo lahko ob pomanjkanju dokazov zavrže,« je za srbski Blic morebitni nadaljnji postopek komentiral odvetnik Nikola Ristović. Če zavrnitev obtožnice potrdi še prizivno sodišče, potem po navedbah odvetnika osumljenih za to kaznivo dejanje ne morejo več preganjati – tudi če bi kasneje dobili neke nove dokaze. Zato mora tožilstvo dobro premisliti, kakšen bo naslednji korak – vložitev obtožnice ali izpustitev osumljenih iz pripora, pri čemer bi se lahko nadaljevala preiskava in zbiranje dokazov. Konkretne časovne omejitve trajanja preiskave ni, postopek se mora le začeti v razumnem roku, še dodaja odvetnik Ristović.
V petih mesecih se je v primeru pripetilo več zasukov – poleg priznanja in njegovega umika tudi (nasilna?) smrt brata osumljenega Dragijevića, ki naj bi ga, ko je bil v pridržanju, do smrti pretepli policisti, potem naravna smrt Dragijevićeve mame, navedbe, da so deklico prodali nekam v Nemčijo in je še živa, tu in tam pa se najde še kdo povsem prepričan, da sta za dekličino izginotje kriva njena starša. Ta sta pred dobrim mesecem v družini pozdravila novega člana – mama Ivana je namreč rodila sinčka.
Kje je truplo?
Policija, gasilci, reševalci, vojska, civilna zaščita in prostovoljci so malo Danko iskali vse od 26. marca, ko je izginila. Nekaj dni kasneje, ko naj bi eden od osumljenih priznal, da jo je umoril, pa so iskali njeno trupelce. Prečesali so skorajda vsako ped širšega območja, a kljub nadčloveškim naporom ter pomoči slednih psov, helikopterjem in dronom v zraku trupla niso našli. Posebno natančno so se osredotočili na manjša območja, na katerih naj bi osumljena ovrgla truplo.
20 lokacij (vključujoč okolico njihovih hiš), kjer bi ga lahko našli, je policiji pokazal tudi brat osumljenega za umor, Dalibor Dragijević, ki so pa prijeli ravno zaradi pomoči pri premiku trupla. Deklice niso našli, Dalibor pa naj bi nasilne smrti na policijski postaji umrl le nekaj ur po aretaciji. Zaradi suma enakega kaznivega dejanja je bil v priporu tudi njun oče Radoslav, a so ga po dveh mesecih izpustili in se brani s svobode. Kje je truplo, ostaja ključno vprašanje v sicer že tako skrivnostnem primeru izginotja male Danke.
