Policija vsako leto obravnava več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Večkrat nasilje traja že dolgo, tudi leta, preden se žrtev opogumi in o tem spregovori. Grdo ravnanje z zunajzakonsko partnerico, tako fizično kot psihično, je v primeru, ki je pred kratkim doživel sodni epilog na vrhovnem sodišču, trajalo osem let.
Kričanje, poniževanje in zaničevanje – vse to je bilo na dnevnem redu. Moški ji je govoril, da je prasica, prostitutka, invalidka, da je nesposobna, lena. Večkrat ji je naslonil pest na obraz in grozil, da ji bo razbil zobe, da ne bo imela nobenega več. Ko je recimo od njega hotela oditi, ji je iz rok iztrgal otroka in grozil, da bo ostala brez njega in da bo ubil njo ter njeno družino. Ali kot se je konkretno izrazil, pobil jih bo kot zajce. Večkrat jo je stiskal za roke, da so ji ostale modrice, močno jo je klofutal, brcal v noge, spotikal, jo porinil na tla ali v pohištvo, da se je močno udarila.
Poleg splošnega je bilo v obtožnici nanizanih tudi več konkretnih dogodkov. Recimo iz leta 2012, ko jo je ugriznil v stegno, jo davil in stal na njenih prstih. Leta 2013 ji je grozil s kolom – pred njim je tekla v vinograd, tako močno jo je bilo strah, da ji je ušlo. Leta 2015 jo je ob neki priložnosti prijel za vrat in vrgel na posteljo, stisk za vrat je bil tako močan, da so na njem ostale modre sledi.
Istega leta, ko je bila v četrtem mesecu nosečnosti, jo je porinil na tla. Ali pa leta 2020, ko je med prepirom močno kričal nanjo in jo žalil. Kričanje je močno vznemirilo otroka, ki ga v teh okoliščinah ni mogla uspavati, zato je z njim hotela oditi k svojim staršem. On pa jo je z vrati odrinil tako močno, da je padla v omaro. Otroka, ki je tako močno jokal, da je bruhal, pa ji je iztrgal iz rok in ji ga ni hotel vrniti.
Povsem se je izolirala
Nasilnež, ki je vse očitke v glavnem zanikal, je bil na novomeškem okrožnem sodišču zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini obsojen na pogojno kazen z varstvenim nadzorstvom. Določili so mu leto in štiri mesece zapora, a mu v zapor ne bo treba, če v dveletni preizkusni dobi ne bo storil novega kaznivega dejanja. Varstveno nadzorstvo so mu prav tako odredili za dve leti – določili so mu svetovalca, ki naj mu zagotovi pomoč in varstvo. Če bi se stiku z njim izmikal ali kako drugače kršil osebni načrt, pa mu nadzorstvo lahko podaljšajo. Oprostili so ga plačila kazenskega postopka in sklenili, da mora plačati stroške oškodovanke.
Zagovornik se je na sodbo pritožil, predlagal je oprostilno sodbo ali pa vsaj razveljavitev in ponovljeno sojenje. Med drugim je trdil, da je izrek sodbe nejasen, očitek kaznivega dejanja nekonkretiziran, da sodišče ni sledilo zagovoru obtoženega in se ni opredelilo do izpovedi vseh prič. Ugovarjal je tudi odločitvi okrožnega sodišča, da ni sprejelo vseh dokaznih predlogov obrambe. A ljubljansko višje sodišče njegovim trditvam ni sledilo. Kot je pojasnilo, je bilo na podlagi analize posameznih pričevanj in vseh drugih dokazov pravilno ugotovljeno, da je storilec nad partnerico izvajal tako fizično kot psihično nasilje. Zaradi tega se ga je zelo bala, imela je tudi samomorilne misli. Zaprla se je vase, prekinila vse stike s prijatelji, se izogibala svojcem, pogosto je jokala. Ni dvoma, da jo je ustrahoval in spravljal v podrejen položaj, so se strinjali višji sodniki.
Različno o zastaranju
Razsodili pa so, da mu zaradi zastaranja ne morejo več očitati nasilja, ki ga je izvajal od leta 2012 do junija 2014. Za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do pet let zapora, velja desetletni zastaralni rok. V skladu s tem so mu pogojno kazen nekoliko znižali, na leto in dva meseca zapora.
Tožilstvo se z zastaranjem ni strinjalo in je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Njegovo stališče je bilo čisto pravno: kaznivo dejanje nasilja v družini je »kolektivno«, posameznih delov ni mogoče ločiti, temveč ga je treba obravnavati kot celoto. Gre za kontinuirano, ponavljajoče se ravnanje storilca v časovnem obdobju. Dokončano pa je, ko se nezakonito ravnanje preneha, na kar je vezan tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. V tem primeru se je nasilje prenehalo februarja 2020, kar pomeni, da bo desetletni zastaralni rok potekel februarja 2030.
Vrhovno sodišče se je strinjalo s tožilstvom. Ugotovilo je, da so višji sodniki ravnali napačno, zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo. A ker je bila zahteva vložena v obtoženčevo škodo, kazen ostaja takšna, kot jo je določilo že višje sodišče.
