Zaradi malomarnosti in opustitve dolžnega ravnanja med zdravljenjem 34-letnega Velenjčana Dejana M., ki je bil marca 2010 sprejet v celjsko bolnišnico zaradi bolečin v trebuhu, tri dni pozneje pa je umrl zaradi sepse, je tožilstvo na zatožno klop posadilo tri specialiste splošne kirurgije. Obtožnica Branku Breznikarju, Zlatanu Tkalcu in Jani Pečovnik očita, da je pacient umrl zaradi malomarnega zdravljenja in da niso storili vsega, da bi pacient po zapletu, do katerega je prišlo po rutinski laporoskopski operaciji črevesja, preživel. Pri pacientu je prišlo do sepse, za katero naj bi bila kriva ena najbolj trdovratnih bolnišničnih bakterij klostridija.
Da je to smrtonosna bakterija, je na celjskem sodišču na eni od prejšnjih obravnav potrdil tudi izvedenec za splošno in abdominalno kirurgijo Aleš Tomažič. Sodnica Maja Manček Šporin, ki predseduje tričlanskemu senatu, pa ga je na sodišče povabila še enkrat in ga povprašala, ali bi svoje mnenje kakor koli dopolnil, glede na doslej zaslišane številne priče. Tako zdravstvenega osebja, ki je bilo vpeto v zdravljenje, kot svojcev pokojnega Velenjčana ter infektologa Janeza Tomažiča. Slednji je, spomnimo, dejal, da je šlo v tem primeru za res zelo nevarno, agresivno patogeno bakterijo, ki je prispevala k hitremu poteku okužbe, ki se je končala s smrtjo. »Ta bakterija se razvije v 24 do 36 urah, ker je tako zelo redka, pa nanjo mnogi ne pomislijo. Ko se enkrat razvije sepsa, nastopi nenadno poslabšanje, v 70 odstotkih pa povzroči smrt. In neposredni vzrok za smrt tega pacienta je bila okužba s to redko in res nevarno bakterijo,« je bil jasen Janez Tomažič.
Ukrepanje po operaciji ni sporno
Kirurg Aleš Tomažič, izvedenec za splošno in abdominalno kirurgijo, je tudi ob ponovnem zaslišanju na prostoru za priče vztrajal pri svojem že izdelanem mnenju, ki mu nima kaj dodati. Na vprašanje tožilke Nadje Sovinc, ali meni, da bi morali pacienta po laporoskopski operaciji črevesja namestiti v sobo za intenzivno nego oziroma terapijo, je dejal, da to težko reče. »Običajno se na intenzivno terapijo nameščajo pacienti po večjih in bolj tveganih operacijah. Prav tako je to odvisno od razpoložljivosti kapacitet v bolnišnici,« je dejal izvedenec.
Kar se tiče bolečin in predpisanih analgetikov, ki naj bi jih pacient prejel, pa je povedal, da ima po operacijah večina bolnikov bolečine, ki so lahko tudi hujše, zato se jim lahko predpiše tudi večji odmerek analgetikov. Pacient je potožil o otečenih modih, a zgolj svojcem, ne pa tudi zdravnikom. Tomažič je dejal, da če bi pacient bolečine komu omenil, bi ga zagotovo pregledali, sicer pa ne, saj na vizitah običajno ne pregledujejo pacientov od nog do glave. Jih pa o počutju povprašajo. »Ukrepanje po operativnem posegu je bilo pravilno,« meni izvedenec. Prav tako odvzem vzorcev za mikrobiološki izvid po operaciji črevesja ni običajen, zato tega, da ni bil odrejen, ni mogoče šteti za strokovno napako. »V tem primeru je šlo za izredno redek zaplet. Nedopustno se mi zdi, da toliko ugibamo, kaj bi bilo, če … Čejev je preprosto preveč. Na špekulacije pa je težko dajati mnenja,« je še dejal kirurg in izvedenec Aleš Tomažič. In sklenil, da je imel pacient v konkretnem primeru, glede na to, kako se je razvijala sepsa, res zelo majhne možnosti za preživetje. Sojenje se bo nadaljevalo 20. januarja.
