Še ne dve leti stara Danka Ilić je 26. marca letos izginila z dvorišča družinske počitniške hiške v Banjskem polju pri kraju Bor na vzhodu Srbije. V obsežni iskalni akciji so sodelovali policija, vojska, gasilci, sledni psi, prostovoljci, a deklice niso našli. Še več – za njo se je izgubila vsaka sled. Dober teden dni kasneje so zaradi suma umora aretirali delavca lokalnega komunalnega podjetja Vodovod, Srdjana Jankovića in Dejana Dragijevića. Sprva naj bi dejanje oba priznala, Dragijević naj bi celo podrobno opisal, kako sta deklico po nesreči povozila z avtom, njeno negibno telo naložila v vozilo, da bi se ga znebila, ko pa se je deklica nepričakovano zbudila, naj bi jo on z golimi rokami zadavil. Truplo naj bi odvrgla na deponiji, nekdo (po mnenju tožilstva Dragijevićev brat in oče) pa naj bi ga dva dni kasneje prestavil na drugo lokacijo. Kljub novi obsežni in predvsem temeljiti iskalni akciji trupelca doslej niso našli. Janković se je od začetka branil z molkom, kasneje pa kategorično zanikal vpletenost v domnevno nasilno smrt, Dragijević pa je pred kakim mesecem dni svoje priznanje umaknil in zatrdil enako. »Nikoli v življenju je nisem niti srečal,« naj bi dejal na zaslišanju na tožilstvu.
Sledi deklice niso našli nikjer
Čeprav so na policiji in tožilstvu prve tedne po aretaciji dvojice samozavestno trdili, da imajo v rokah storilca, ki ju z zločinom povezuje cel kup dokazov, se je sčasoma izkazalo, da to ni res. Kljub natančni analizi vzorcev iz notranjosti in zunanjosti avta, pod kolesi katerega naj bi pristala, dekličinih sledi niso našli. Pa čeprav je policija pred tem javno razglasila, da so v njem našli njeno kri. Tožilstvo v Zaječarju je zdaj dobilo še rezultate analize več kot sto predmetov, zaseženih pri hišni preiskavi osumljencev. Tudi na njih niso našli dekličinih bioloških sledi.
»Prepričani so bili, da je na čevljih in delovnih oblačilih enega od osumljenih Dankina kri, a se to ni potrdilo. Tudi kri v avtu ni bila njena, temveč od enega od osumljencev,« je za srbski Blic spregovoril neimenovani vir. Strokovnjaki so v Beogradu natančno pregledali tudi njuna druga oblačila, čevlje, orodje, eno od preprog na vhodu v hišo osumljenca, nože, sekire in vse drugo orodje, ki bi ga lahko uporabila pri skrivanju trupelca (če bi, denimo, kopala luknjo). Dekličinega DNK ni bilo nikjer. Sledi krvi, ki so jih našli na nekaterih analiziranih predmetih, pa so bodisi živalskega izvora bodisi enega od osumljenih.
Trenutno tako ni niti enega materialnega dokaza, ki bi ju povezoval z umorom deklice. Tožilstvo ima sicer še manj kot dva meseca, da proti njima vloži obtožnico. V štirih mesecih se je v primeru pripetilo več zasukov – poleg priznanja in njegovega umika tudi (nasilna?) smrt brata osumljenega Dragijevića, ki naj bi ga, ko je bil v pridržanju, do smrti pretepli policisti, potem naravna smrt Dragijevićeve mame, navedbe, da so deklico prodali nekam v Nemčijo in je še živa … Tu in tam se še najde kdo povsem prepričan, da sta v dekličino izginotje vpletena njena starša. Ta sta sicer pred kratkim še enkrat postala starša. Mama Ivana je namreč rodila sinčka.
