»Zdi se, da pristanišče v Oslu postaja prednostno pristanišče za kriminalne tolpe v Evropi,« je županja norveške prestolnice Anne Lindboe za norveško televizijo zaskrbljeno komentirala podatek, da so lani tam zasegli 1,8 tone drog, več kot v prejšnjih desetih letih skupaj. Po njenih besedah so v pristanišče, ki sprejme od 50 do 70 ladij in 243.000 zabojnikov na teden, tolpe pretihotapile za okoli 680 milijonov evrov drog. Boji se, da bosta zaradi spremenjenih tihotapskih poti Norveška in Švedska postali prednostni tranzitni državi za prodor mamil na evropski trg. Carinska policija v Antwerpnu, evropski prestolnici preprodaje drog, je namreč nedavno sporočila, da so se zasegi kokaina v belgijskem pristanišču prepolovili. Med mladimi odraslimi je sicer Norveška tretja po porabi kokaina v Evropi.

Marca lani so v zabojih s sadjem v Oslu odkrili 800 kilogramov kokaina. Pred tem sta bila največja zasega 153 in 145 kilogramov kokaina leta 2013. Skupno so lani v pristanišču zasegli 1,8 tone drog.

Iz Belgije poročajo, da je zmanjšanje zasegov verjetno posledica poostrenega nadzora, zato se zdaj Antwerpnu tolpe skušajo izogniti. Lindboejeva je opozorila, da Norveška ni pripravljena na spremembe. Pristanišče v Oslu je preslabo varovano, ima na primer le en sam prenosni optični bralnik oziroma skener, ki si ga deli z dvema drugima pristaniščema. Ko ni na voljo, uporablja ročne bralnike, ki pa niso tako učinkoviti. Vodja norveškega carinskega združenja Karin Tanderø Schaug se je za časnik Guardian strinjala, da morajo okrepiti carinsko varnost in ne smejo podcenjevati mejnega nadzora. Tudi finančni minister Trygve Slagsvold Vedum je opozoril na nevarnost, ki grozi norveški družbi. »Da bi ustavili tolpe, moramo zaseči njihov denar in ustaviti dotok droge na Norveško. Zavedamo se, da je Oslo eno izmed pristanišč, ki ga uporabljajo za uvoz nezakonitih drog, zato je na voljo skener, ki se lahko po potrebi uporablja v obeh pristaniščih v Oslu, odvisno od ocene groženj carinske agencije,« je izjavil.

Kaže, da ni bila pomota

Marca lani so v zabojih s sadjem v Oslu odkrili rekordnih 800 kilogramov kokaina. Pred tem sta bila največja zasega 153 in 145 kilogramov kokaina leta 2013. Do marčnega odkritja jih je pripeljala informacija nemške policije, ki je nekaj dni pred tem v Potsdamu zasegla 1,2 tone kokaina. Zaboji s sadjem, v katerih je bila tudi droga, so prispeli v skladišče Bame, norveškega veletrgovca s sadjem in zelenjavo. Tiskovna predstavnica policije Grete Lien Metlid je povedala, da v zvezi s tem na območju Norveške niso aretirali nikogar. Dejala je tudi, da je še prezgodaj govoriti, ali je bil kokain namenjen norveškemu trgu ali je bila država zgolj tranzitna točka.

Nato pa so že aprila v Oslu spet zasegli od 800 do 900 kilogramov kokaina, ponovno med sadjem Bame, in nato še isti mesec več kot sto kilogramov v pristanišču Husnes na zahodu države (aretirali so pet moških in žensko, vsi so albanski državljani). Poleti so delavci Bame v skladišču Oslu naleteli na še eno pošiljko, okoli 600 kilogramov kokaina. Upanje policije, da je kokain iz Južne Amerike pomotoma zašel na Norveško oziroma je bil njegov cilj katero od drugih evropskih pristanišč, je začelo kopneti.

Nasilje se stopnjuje

Glavna vstopna točka južnoameriškega kokaina v Evropo je, kot rečeno, v zadnjih letih Antwerpen. Belgijska carina je v boju proti tihotapcem uvedla številne ukrepe: v pristanišču imajo med drugim devet skenerjev za pregled zabojnikov, okrepili so nadzor okoli terminalov in z novo tehnologijo omejili nepooblaščeno vstopanje vanje. Domnevajo, da bodo zato pošiljke droge v prihodnje v (še) večji meri prihajale v nekatere druge države – poleg Norveške na Švedsko, v Nemčijo in predvsem Španijo. Poraba kokaina v Evropi se namreč povečuje. V Antwerpnu so sicer lani zasegli rekordnih 116 ton kokaina, s čimer so presegli rekord iz predlanskega leta (110 ton). Analiza odpadnih voda, ki sta jo opravili Evropska agencija za droge in Vseevropska mreža za analizo odplak (SCORE), je pokazala, da je mesto že drugo leto zapored na vrhu seznama porabnikov kokaina v Evropi. Naraščajoče povpraševanje povzroča vse hujše nasilje med tolpami, tudi takšno, o kakršnem so prej poročali le iz Latinske Amerike, vključno s tako imenovanimi sobami za mučenje. V preprodajo je vpletenih tudi vse več (tudi oboroženih) mladoletnikov otrok. Prijeli so že številne, ki po naročilu in za plačilo iz ladijskih zabojnikov jemljejo kokain. 

Priporočamo