Poleti vreme na ceste vabi kolesarje, a je treba biti previden. Letos jih je v prometnih nesrečah umrlo pet. Minuli teden je za posledicami nesreče, ki se je zgodila v Postojni, umrl komaj 14-letni fant. V začetku meseca je v Celju 71-letnik med vožnjo po strmem klancu navzdol v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad kolesom in padel. Umrl je na kraju nesreče. Varnostne čelade ni uporabljal. Konec junija je v okoli Bresternice življenje izgubil 75-letni kolesar, ki je zapeljal s ceste. V začetku maja je 23-letnik s kolesom pripeljal do varovanega nivojskega prehoda čez železniško progo med Dolgim mostom v Ljubljani in Brezovico. Kljub spuščenim zapornicam in delujočemu svetlobnemu in zvočnemu signalu je zapeljal mimo zapornic, ravno ko je pripeljal potniški vlak. Ni mu bilo več pomoči. Konec aprila pa se je tragična nesreča zgodila v Mariboru. Petinpetdesetletnik brez varnostne čelade je pripeljal po klancu navzdol in začel zavirati. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom, s sprednjim kolesom trčil v kovinski stebriček in padel po tleh.
»Bodite previdni, vozite strpno, pazite nase in na druge. Dosledno upoštevajte pravilno prehitevanje kolesarjev z minimalno bočno razdaljo 1,5 metra. Vremenske razmere se bodo spreminjale, način vožnje prilagodite razmeram na cesti. Priporočamo spremljanje razmer pred odhodom na pot,« so pozvali na agenciji za varnost prometa (AVP), ki seveda tudi kolesarje poziva k samozaščitnemu ravnanju. Do srede jih je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 680, 390 nesreč so povzročili sami. Štirje od petih umrlih kolesarjev so bili za nesrečo krivi sami. Hudo se jih je poškodovalo 99, 485 pa lažje. Med vzroki nesreč izstopata neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili kolesarji, starejši od 45 let.
Povprečje 1,65 promila
Policisti so obravnavali skoraj 2900 kršitev cestnoprometnih pravil, predvsem zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, uporabe telefona, neuporabe luči in vožnje pod vplivom alkohola. Nesrečo je povzročilo 52 vinjenih kolesarjev, kar 1,65 promila je znašalo povprečje. Eden je umrl, štirje so bili hudo poškodovani, 42 pa lažje.
Za voznike motornih vozil velja nekaj osnovnih pravil. Pri prehitevanju kolesarjev naj bodo strpni, bočna razdalja mora biti najmanj poldrugi meter. Dovolj razdalje si je treba vzeti tudi pred prehitevanjem in po njem, da ne ogrožajo kolesarja in se varno vključijo nazaj v prometni tok. Zelo pozorni naj bodo pri zavijanju desno. Prilagoditi je treba hitrost in upoštevati pravila glede smeri vožnje. Vrata avta iz notranjosti naj odpirajo z desno roko, da kolesarja opazijo.
Kolesarji naj poskrbijo za ustrezno zaščitno opremo in dobro vidnost. Upoštevajo naj prometna pravila. S kolesarjenjem v nasprotno smer ogrožajo sebe in druge, drugi vozniki jih tam ne pričakujejo. Vedno naj uporabljajo kolesarsko čelado. Prilagodijo naj hitrost, ravno zaradi tega se zgodi več nesreč, na primer med vožnjo po klancu navzdol, v ovinku, na mokri ali spolzki površini, še posebej z električnimi kolesi. Pri zavijanju naj nakažejo smer vožnje in vzpostavijo očesni kontakt z drugimi prometnimi udeleženci. Nikdar na kolo pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Med vožnjo se ne uporablja telefonov ali drugih naprav, ki bi motile pozornost. Prtljaga naj bo na ustreznem nosilcu ali v košari oziroma v kolesarski torbi. V dežju je bolje uporabljati kolesarsko pelerino in ne voziti z dežnikom v roki. Pozorni naj bodo na pešce, saj so oni še bolj ranljivi, opozarja AVP.
